Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Mangwalong a Yago go Bathesalonika le go Timotheo

PHUTHEGO e mpsha kua Thesalonika e ile ya lebeletšana le kganetšo go tloga ga e sa le e hlongwa ke moapostola Paulo ge a be a etetše moo. Ka gona ge Timotheo—mohlomongwe a le nywageng ya gagwe bo-20—a be a boa moo le pego e botse, Paulo o hlohleletšega go ngwalela Bathesalonika lengwalo la go ba reta le go ba kgothatša. Le ka ba le ngwadilwe mafelelong a 50 C.E., gomme lengwalo leo ke la pele la mangwalo a Paulo ao a buduletšwego. Ka moragonyana ga moo, o ngwalela Bakriste ba Thesalonika lengwalo la bobedi. Nakong ye, o phošolla pono e fošagetšego yeo ba bangwe ba nago le yona gomme o kgothaletša bana babo rena gore ba eme ba tiile tumelong

Moo e ka bago nywaga e lesome ka morago, Paulo o Matsedonia gomme Timotheo o Efeso. Paulo o ngwalela Timotheo, a mo kgothaletša go dula Efeso le go tšwela pele a e-lwa ntwa ya moya kgahlanong le barutiši ba maaka ka phuthegong. Ge Bakriste ba welwa ke tlaišo ka morago ga gore mollo o senye Roma ka 64 C.E., Paulo o ngwala lengwalo la gagwe la bobedi leo le yago go Timotheo. Ke la mafelelo la mangwalo a gagwe a buduletšwego. Le rena lehono re ka holwa ke kgothatšo le keletšo tšeo di hwetšwago ka mangwalong a a mane a Paulo.—Baheb. 4:12.

‘DULANG LE PHAFOGILE’

(1 Bathes. 1:1–5:28)

Paulo o reta Bathesalonika bakeng sa ‘modiro wa bona wa tumelo, boitapišo bja bona bjo lerato le kgotlelelo ya bona.’ O ba botša gore bona ke ‘kholofelo, lethabo gotee le mphapahlogo wa gagwe’—1 Bathes. 1:3; 2:19.

Ka morago ga go kgothaletša Bakriste kua Thesalonika gore ba homotšane ka kholofelo ya tsogo, Paulo o bolela gore: “Letšatši la Jehofa le tla go swana tlwa le lehodu la bošego.” O ba kgothaletša go ‘dula ba phafogile’ le go dula ba hlaphogetšwe monaganong.—1 Bathes. 4:16-18; 5:2, 6.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

4:15-17​—Ke bomang bao ba tlago go “išwa . . . ka maru go yo gahlana le Morena sebakeng,” gomme se se direga bjang? Ba ke Bakriste ba tloditšwego bao ba phelago nakong ya go ba gona ga Kriste a le matleng a Mmušo. Ba “gahlana le Morena “ Jesu lefelong le le sa bonagalego la legodimong. Lega go le bjalo, gore se se direge, ba swanetše go hwa pele gomme ba tsošwe e le diphedi tša moya. (Baroma 6:3-5; 1 Bakor. 15:35, 44) Go ba gona ga Kriste go šetše go thomile, ka gona Bakriste ba tloditšwego bao ba hwago lehono ga ba dule ba hwile. Ba a ‘išwa ka maru,’ goba go tsošwa ka yona nako yeo.—1 Bakor. 15:51, 52.

5:23​—Paulo o be a e-ra gore’ng ge a be a rapela ka gore “maikwelo le moya le mmele tša lena bana bešo di ka bolokwa di phetše gabotse”? Paulo o be a bolela ka maikwelo, moya le mmele tša phuthego ka moka ya Bokriste, yeo e bego e akaretša Bakriste ba tloditšwego ka moya ba Thesalonika. Go e na le gore a rapelele feela gore phuthego e bolokwe e phetše gabotse, o ile a rapelela le gore “maikwelo” a yona, goba tshekamelo, a bolokwe. Le gona o rapeletše le “moya,” bophelo bja yona, goba go ba gona ga yona, le “mmele” wa yona—batlotšwa ka moka e le sehlopha. (1 Bakor. 12:12, 13) Ka gona, thapelo ye e bontšha gore Paulo o be a tshwenyega ka mo go tseneletšego ka phuthego.

Seo re Ithutago Sona:

1:3, 7; 2:13; 4:1-12; 5:15. Tsela e atlegago ya go nea keletšo ke ya go tswakanya theto e swanetšego le kgothatšo ya go kaonefatša.

 4:1, 9, 10. Barapedi ba Jehofa ba swanetše go tšwela pele ba dira tšwelopele ya moya.

5:1-3, 8, 20, 21. Ge letšatši la Jehofa le dutše le batamela, re swanetše gore re “duleng re hlaphogetšwe menaganong, re apareng sephemela-sefega sa tumelo le lerato gomme kholofelo ya phološo re e rwale e le kefa.” Go oketša moo, re swanetše go ela hloko kudu Lentšu la Modimo la boporofeta, e lego Beibele.

“EMANG LE TIILE”

(2 Bathes. 1:1–3:18)

Ka go kgopamiša seo Paulo a se boletšego lengwalong la gagwe la pele, go bonagala ba bangwe ka phuthegong ba be ba ganetša taba ya gore “go ba gona ga Morena” go be go le kgaufsi. Go phošolla pono yeo, Paulo o bolela seo se swanetšego go ‘tla pele.’—2 Bathes. 2:1-3.

Paulo o nea kgothatšo e rego: “Emang le tiile gomme le swareleleng ditlwaelong tšeo le ilego la di rutwa.” O ba laela gore ba “tloge go ngwanabo rena yo mongwe le yo mongwe yo a sepelago ka go hloka thulaganyo.”—2 Bathes. 2:15; 3:6.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

2:3, 8​—“Motho wa go hloka molao” ke mang gomme o tla fedišwa bjang? Sehlopha se sa “motho” ke sehlopha sa baruti ba Bojakane. Yo a filwego matla a go tsebatša dikahlolo tša Modimo le a go nea ditaelo tša gore di phethagatšwe ke “Lentšu”—Mmoleledi yo Mogolo wa Modimo, Jesu Kriste. (Joh. 1:1) Ka gona, go ka bolelwa gore Jesu o tla fediša motho wa go hloka molao “ka moya [matla a šomago] wa molomo wa gagwe.”

2:13, 14​—Bakriste ba tloditšwego ba ‘hlaotšwe go tloga mathomong bakeng sa phološo’ bjang? Batlotšwa e le sehlopha ba hlaotšwe e sa le pele ge Jehofa a be a rera gore peu ya mosadi e tle e pšhatle Sathane hlogo. (Gen. 3:15) Jehofa o ile a ba a bolela le ditshwanelego tša bona, modiro woo ba bego ba tla o dira gotee le diteko tšeo di bego di tla ba wela. Ka go rialo o ile a ba biletša “sona se.”

Seo re Ithutago Sona:

1:6-9. Dikahlolo tša Jehofa di phethagatšwa ka go tsela e kgethago.

3:8-12. Go ba kgaufsi ga letšatši la Jehofa ga se gwa swanela go dirišwa e le sehlare sa ntšhirela sa go se šome mošomo wa boiphedišo bakeng sa go itlhokomela le go iphepa ge re le bodireding. Go hloka mafolofolo go ka re dira dibodu gomme gwa re dira gore re be “[bo-mpheane] ditabeng tša batho ba bangwe.”—1 Pet. 4:15.

“HLOKOMELA SEO O SE GAFETŠWEGO”

(1 Tim. 1:1–6:21)

Paulo o laela Timotheo gore a “tšwele pele [a] e-lwa ntwa e botse . . . ; [a] e-na le tumelo le letswalo le lebotse.” Moapostola o lokeletša ditshwanelego tša banna bao ba kgethilwego ka phuthegong. Paulo gape o laela Timotheo go “gana ditaba tša maaka tšeo di senyago seo e lego se sekgethwa.”—1 Tim. 1:18, 19; 3:1-10, 12, 13; 4:7.

Paulo o ngwala gore: “O se ke wa kgalema monna yo mogolo ka matla.” O nea Timotheo kgothatšo e rego: “Hlokomela seo o se gafetšwego, o furalele dipolelo tša lefeela tšeo di senyago se sekgethwa le dikganetšano tšeo ka maaka di bitšwago gore ke ‘tsebo.’”—1 Tim. 5:1; 6:20.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:18; 4:14​—Ke “dipolelelo-pele” dife tšeo di ilego tša bolelwa mabapi le Timotheo? E ka no ba e be e le diporofeto tše itšego mabapi le tema yeo Timotheo a bego a tlo e kgatha nakong e tlago ka phuthegong ya Bokriste, tšeo di boletšwego ka tlase ga pudulelo ge Paulo a be a etetše Lisitara nakong ya leeto la gagwe la bobedi la boromiwa. (Dit. 16:1, 2) Go ithekgilwe ka “dipolelelo-pele” tše, Timotheo yo monyenyane o ile a ‘bewa diatla’ ke banna ba bagolo ka phuthegong, e le ge ba mo kgethela tirelo e itšego.

2:15​—‘Mosadi o bolokega bjang ka go belega bana’? Go belega bana, go hlokomela bana ba gagwe, le go hlokomela lapa go ka “boloka” mosadi gore a se ke a ba ‘mosebi yo a se nago mošomo le yo a tsena-tsenago ditabeng tša batho ba bangwe.’—1 Tim. 5:11-15.

3:16​—Sephiri se sekgethwa sa boineelo go Modimo ke’ng? Taba ya ge batho ba ka kgona go ikokobeletša bogoši bja Jehofa ka mo go phethagetšego  goba ba ka se kgone e tšere nywaga e mentši e le sephiri. Jesu o ile a nea karabo ka go botegela Modimo ka mo go phethagetšego go fihla lehung.

6:15, 16​—Na mantšu a a šoma go Jehofa Modimo goba go Jesu Kriste? Mantšu a a šoma go motho yoo ponagalo ya gagwe e hlaloswago ke ona, e lego Jesu Kriste. (1 Tim. 6:14) Ge a bapetšwa le batho bao ba bušago e le dikgoši le marena, Jesu ke “Gomang-ka-nna . . . a nnoši,” e bile ke yena a nnoši yo a ka se kego a hwa. (Dan. 7:14; Baroma 6:9) Ga e sa le go tloga ge a rotogela magodimong a sa bonagalego, ga go motho yo a lego mo lefaseng yoo “a ka mmonago” ka mahlo a gagwe a nama.

Seo re Ithutago Sona:

4:15. Go sa šetšwe gore re sa tšwa go amogela Bokriste morago bjale goba gore ke kgale re bo amogetše, re swanetše go katanela go dira tšwelopele le go tšwela pele re gola moyeng.

6:2. Ge e ba re thwetšwe ke Mokriste-gotee, go e na le gore re ikhole ka yena ka tsela le ge e le efe, re swanetše go mo šomela ka thata kudu go feta kamoo re ka šomelago motho yo a lego ka ntle ga phuthego.

“BOLELA LENTŠU, E-BA GO LONA KA GO PHEGELELA”

(2 Tim. 1:1–4:22)

Go hlama Timotheo bakeng sa dinako tše thata tšeo di letšego ka pele, Paulo o ngwala gore: “Modimo ga se a re nea moya wa bofšega, eupša o re neile wa matla le lerato le wa go hlaphogelwa monaganong.” Timotheo o eletšwa ka gore: “Mohlanka wa Morena ga se a swanela go lwa, eupša o swanetše go ba bonolo go bohle, a swanelegele go ruta.”—2 Tim. 1:7; 2:24.

Paulo o kgothatša Timotheo ka gore: “Tšwela pele dilong tše o ithutilego tšona gomme wa kgodišwa gore o di dumele.” Dithuto tša bohlanogi di be di phatlalala, ka go rialo moapostola o nea molebeledi yo e sa lego mofsa keletšo e rego: “Bolela lentšu, e-ba go lona ka go phegelela . . . , o sole, o kgaleme, o kgothatše.”—2 Tim. 3:14; 4:2.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:13​—“Mohlala wa mantšu a phedišago” ke’ng? “Mantšu a phedišago” ke “a Morena wa rena Jesu Kriste”—dithuto tša therešo tša Bokriste. (1 Tim. 6:3) Seo Jesu a se rutilego le go se dira se be se dumelelana le Lentšu la Modimo, ka go rialo polelwana e rego “mantšu a phedišago” gape e ka bolela dithuto ka moka tša Beibele. Dithuto tše di ka re thuša go bona seo Jehofa a se nyakago go rena. Re tšwela pele re latela mohlala wo ka go dira seo re ithutago sona go tšwa Beibeleng.

4:13​—“Matlalo a go ngwalela” e be e le eng? Polelwana e rego “matlalo a go ngwalela” e šupa go selo seo go ngwalelwago go sona seo se dirilwego ka mokgopa. Go na le kgonagalo ya gore Paulo o be a kgopela dikarolo tša Mangwalo a Seheberu e le gore a ka tla a ithuta ona ge a le kgolegong kua Roma. A mangwe a mangwalo a go phuthwa e be e le a phaphirase eupša a mangwe e le a matlalo.

Seo re Ithutago Sona:

1:5; 3:15. Lebaka le legolo la gore Timotheo a be le tumelo go Kriste Jesu, tumelo yeo e bego e tutuetša dilo ka moka tšeo Timotheo a bego a di dira, e be e le thuto ya Mangwalo yeo a e hweditšego ka gae. Ruri go bohlokwa gore ditho tša malapa di nagane ka mo go tseneletšego ka seo di se dirago go phethagatša boikarabelo bjo bjoo di nago le bjona go Modimo le go bana ba bona!

1:16-18. Ge badumedi-gotee le rena ba lebeletšana le diteko, tlaišo, goba ba golegilwe, a re ba rapeleleng gomme re direng sohle seo re ka se kgonago go ba thuša.—Die. 3:27; 1 Bathes. 5:25.

2:22. Bakriste, kudu-kudu bafsa, ga se ba swanela go swarega kudu ka go aga mmele, dipapadi, mmino, boithabišo, ditloša-bodutu, maeto, dipoledišano tše se nago morero, bjalo-bjalo, moo e lego gore ba ba le nako e nyenyane bakeng sa go phegelela dilo tša moya.

[Seswantšho go letlakala 31]

Ke lengwalo lefe la mafelelo la mangwalo a buduletšwego leo moapostola Paulo a le ngwadilego?