Gola Tsebong e Nepagetšego ka go ‘Fišega Kudu’

BAHLANKA ba Jehofa ka moka ba tsoma go amogelwa ke yena. Ka ge re kganyoga sona seo, re fišegela go matlafatša tumelo ya rena le go phetha tirelo e kgethwa ka mafolofolo. Lega go le bjalo, moapostola Paulo o re hlokomediša ka kotsi yeo e ka re welago, yeo e ilego ya wela Bajuda ba mehleng ya gagwe, ka go bolela gore: “Ba fišegela Modimo; eupša e sego go ya ka tsebo e nepagetšego.” (Baroma 10:2) Go molaleng gore tumelo ya rena le borapedi bja rena go Jehofa ga se tša swanela go thewa feela maikwelong. Re swanetše go ba le tsebo e nepagetšego ka Mmopi le thato ya gagwe.

Mangwalong a gagwe a mangwe, Paulo o ile tswalanya boitshwaro bjoo bo amogelwago ke Modimo le go hwetša ga rena tsebo ka phišego. O ile a rapelela gore balatedi ba Jesu ba “tlale tsebo e nepagetšego” ya thato ya Modimo “e le gore [ba] sepele ka mo go swanetšego Jehofa gore [ba] mo kgahliše ka mo go tletšego” ge ba dutše ba “tšwela pele [ba] enywa dienywa modirong o mongwe le o mongwe o mobotse gomme [ba] gola tsebong e nepagetšego ya Modimo.” (Bakol. 1:9, 10) Ke ka baka la’ng go tsoma ga rena “tsebo e nepagetšego” go le bohlokwa kudu? Le gona ke ka baka la’ng re swanetše go gola tsebong e bjalo?

Senotlelo sa Tumelo

Tsebo e nepagetšego mabapi le Modimo le thato ya gagwe bjalo ka ge e utolotšwe ka Beibeleng ke motheo wa tumelo ya rena. Ntle le tsebo e bjalo e ka botwago, tumelo ya rena go Jehofa e ka ba bjalo ka ntlo yeo e agilwego ka dikarata tša go bapala yeo e ka wišwago ke moya o monyenyane. Paulo o re kgothaletša go direla Modimo tirelo e kgethwa ka ‘matla a rena a tlhaologanyo’ le go ‘fetola menagano ya rena.’ (Baroma 12:1, 2) Thuto ya ka mehla ya Beibele e tla re thuša go dira bjalo.

Ewa, mmulamadibogo wa ka mehla wa kua Poland, o dumela ka gore: “Ge nkabe ke be ke sa ithute Lentšu la Modimo ka mehla, ke be ke tla kgaotša go gola tsebong e nepagetšego mabapi le Jehofa. Leswao la-ka la Bokriste le be le tla thoma go senyega kapejana, gomme tumelo ya-ka go Modimo e be e tla fokola—ke be ke tla hwa moyeng.” Anke seo se se ke sa re diragalela! Ela hloko mohlala wa monna yoo a ilego a gola tsebong e nepagetšego mabapi le Jehofa le go feleletša ka go amogelwa ke yena.

“Melaô ya Xaxo ke e Rata Xakaka’ng!”

Koša ya theto yeo e lego go Psalme 119 ka Dibeibeleng tša rena e bontšha kamoo mopsalme a ikwago ka gona ka melao, dikgopotšo, ditaelo, le dikahlolo tša Jehofa. Mopsalme o ngwadile gore: “Ke tlo iphsina ka mekxwa ya xaxo. . . . Mabohlatse a xaxo ké ôna a nthabišaxo.” O ngwadile le gore: “Melaô ya xaxo ke e rata xakaka’ng! Ke eleletša yôna mehla yohle.”—Ps. 119:16, 24, 47, 48, 77, 97.

Mantšu “rata” le “eleletša” a šišinya go naganišiša ka Lentšu la Modimo, ge e le gabotse a ra go thabela go naganišiša mo go bjalo. Mantšu ao a gatelela lerato leo le lego molaleng la mopsalme la go rata go ithuta molao wa Modimo. Lerato le bjalo ga se la no tšweletšwa ke maikwelo a tšwago pelong ya mopsalme. Go e na le moo, o be a e-na le kganyogo e tseneletšego ya go “eleletša” ka molao, go hwetša temogo ya lentšu la Jehofa. Re ka bona go tšwa boemong bjo bja kgopolo gore o be a nyaka go tseba Modimo le thato ya gagwe kudu ka mo go nepagetšego ka mo go ka kgonegago.

 Go molaleng gore lerato la mopsalme la go rata Lentšu la Modimo le be le e-tšwa tlase-tlase pelong ya gagwe. Re ka ipotšiša gore: ‘Go thwe’ng ka nna? Na ke thabela go bala le go ahla-ahla karolo ya Beibele letšatši le letšatši? Na ke bala Lentšu la Modimo ka mehla le ka thapelo?’ Go fihla bokgoleng bjo itšego moo re ka arabago dipotšišo tšeo ka ee, gona re ka ba re “gola tsebong e nepagetšego ya Modimo.”

Ewa o bolela gore: “Ke leka ka mehla go kaonefatša thuto ya-ka ya motho ka noši. Go tloga mola ke hwetšago poroutšha ya ‘Bonang Naga e Botse,’ ke šetše ke e dirišitše mo e ka bago nako le nako ge ke ithuta. Ke leka ka gohle go dira nyakišišo ka go Insight on the Scriptures le ka dikgatišong tše dingwe ge go nyakega.”

Le gona, ela hloko mohlala wa Wojciech le Małgorzata, bao ba nago le boikarabelo bjo bontši ka lapeng. Ba kgona bjang go akaretša thuto ya bona ya motho ka noši ya Beibele lenaneong la bona? “Re bea nako ya gore yo mongwe le yo mongwe wa rena a ithute Lentšu la Modimo a nnoši ge go kgonega. Ke moka, nakong ya thuto ya lapa le dipoledišanong tša rena tša ka mehla, re boledišana ka dintlha tšeo re hweditšego di kgahliša goba di kgothatša.” Thuto ya motho ka noši e tseneletšego e dira gore ba thabe gomme e ba thuša go “gola tsebong e nepagetšego.”

Ithute ka Monagano o Bulegilego

Bjalo ka Bakriste, re dumela gore ke thato ya Modimo “gore mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.” (1 Tim. 2:3, 4) Ntlha ye e gatelela bohlokwa bja go bala Beibele le go katanela go ‘e kwešiša.’ (Mat. 15:10) Selo seo se ka thušago go dira bjalo ke go ithuta ka monagano o bulegilego. Bjo ke boemo bja kgopolo bjoo Baberea ba bogologolo ba bo bontšhitšego ge Paulo a be a boledišana le bona ka ditaba tše dibotse: “Ba amogetše lentšu ka go le fišegela kudu monaganong, ba hlahloba Mangwalo ka kelohloko letšatši le letšatši go bona ge e ba dilo tše di be di le bjalo.”—Dit. 17:11.

Na o latela mohlala wa Baberea wa go ithuta Beibele o fišega monaganong le go o boloka o sa šitišwe ke dilo tše sego bohlokwa? Mokriste a ka katanela go ekiša Baberea, le ge e le gore nakong e fetilego o be a sa thabele go ithuta. Go feta moo, batho ba bangwe ba tlwaetše go bala le go ithuta ganyenyane ge ba dutše ba gola, eupša ga go a swanela go ba bjalo ka Mokriste. Go sa šetšwe gore motho o na le nywaga e mekae, a ka kgona go katanela go efoga ditšhitišo. Ge o dutše o bala, o ka tsoma tsebišo yeo o ka boledišanago le ba bangwe ka yona. Ka mohlala, na o ka katanela go botša molekane wa gago goba mogwera wa gago wa Mokriste dilo tšeo o di badilego goba o ithutilego tšona dinakong tša gago tša thuto? Go dira bjalo go tla dira gore dilo tšeo di dule monaganong le pelong ya gago le go hola ba bangwe.

Mabapi le dinako tša gago tša go ithuta, latela mohlala wa Esera, mohlanka wa Modimo wa bogologolo yo “pelo ya xaxwe e [bego] e sa lese xo hlwa è nyaka molaô wa Morêna.” (Esera 7:10) O ka dira seo bjang? O ka dira gore boemo e be bjo bo swanetšego bakeng sa go ithuta. Ke moka, dula fase gomme o rapelele tlhahlo le bohlale go Jehofa. (Jak. 1:5) Ipotšiše gore, ‘Ke’ng seo ke letetšego go ithuta sona thutong ye?’ Ge o dutše o bala, ela hloko dikgopolo tše bohlokwa. O ka nyaka go swaya goba go thalela dintlha tšeo o nyakago go di gopola ka mo go kgethegilego. Bona kamoo o ka dirišago taba yeo ge  o le bodireding, ge o dira diphetho, goba ge o kgothatša badumedi-gotee. Bofelong bja thuto ya gago, ka boripana hlahloba seo o ithutilego sona. Seo se tla go kgontšha go dula o gopola seo o ithutilego sona.

Ewa o hlalosa seo yena a se dirago, o re: “Ge ke bala Beibele, ke diriša ditšhupetšo tše di nyalelanago, Watch Tower Publications Index, le Watchtower Library go CD-ROM. Ke swaya dintlha tšeo ke tlago go di diriša ge ke le bodireding.”

Ba bangwe ba feditše nywaga e mentši ba thabela go ithuta ka mo go tseneletšego, gomme ba nwelela dilong tša moya. (Die. 2:1-5) Lega go le bjalo, ba na le boikarabelo bjo bontši gomme ba thatafalelwa ke go beela nako ka thoko bakeng sa thuto ya motho ka noši. Ge e ba seo e le therešo ka wena, o ka dira diphetogo dife lenaneong la gago?

Nka Hwetša Nako Bjang?

Mohlomongwe o ka dumela gore go bonolo kudu go bea nako ka thoko bakeng sa go dira dilo tšeo o di thabelago. Ba bantši ba lemogile gore selo seo se ka ba thušago go nwelela thutong ya motho ka noši ke go ipeela dipakane tše kwagalago, tše bjalo ka go bala Beibele ka moka. Lega go le bjalo, go ka bonala go le thata go bala dipego tša mašika tše telele, ditlhaloso tše nago le dintlha ka botlalo tša tempele ya bogologolo, goba diporofeto tše di raraganego tšeo go bonalago di sa sepedišane le bophelo bja letšatši le letšatši. Leka go gata megato e tlago go thuša go fihlelela pakane ya gago. Ka mohlala, pele ga ge o ka hlahloba karolo yeo go bonalago e le thata ya Beibele, o ka bala histori yeo e sepedišanago le yona goba go bona e kamoo karolo yeo e ka šomago ka gona. Tsebišo e bjalo e ka hwetšwa ka pukung ya ‘Mangwalo ka Moka a Buduletšwe ke Modimo Gomme a a Hola’ yeo e hwetšagalago ka maleme a ka bago a 50.

Go leka go bona ka leihlo la kgopolo dilo tšeo re di balago ka Beibeleng go tsoša kgahlego. Se se ka go thuša go bopa seswantšho-kgopolo sa baanegwa le sa ditiragalo tše di akaretšwago. Go diriša ditšhišinyo tše tše sego kae go ka dira gore nako ya gago ya go ithuta e be e kgahlišago le e putsago. Ka gona, o tla fišegela kudu go bea nako ka thoko bakeng sa dithuto tše bjalo. Go tla ba bonolo kudu go tšwela pele o bala Beibele letšatši le letšatši.

Le ge ditšhišinyo tše di lego ka mo godimo di ka thuša motho yo mongwe le yo mongwe, lapa  leo le swaregilego ka mediro ya go fapa-fapana le ka dira’ng? Ke ka baka la’ng le sa dule fase bakeng sa go boledišana ka mehola e ka tlišwago ke thuto ya lapa? Poledišanong yeo go ka tšwelela ditšhišinyo tše di ka šomago, tše bjalo ka go tsoga metsotso e sego kae pele ga nako e tlwaetšwego letšatši le lengwe le le lengwe, goba matšatšing a mangwe, bakeng sa go hlahloba karolo e itšego ya Beibele. Goba mohlomongwe poledišano ya lena e ka utolla go nyakega ga gore le fetoše lenaneo la lapa la go ithuta. Ka mohlala, malapa a mangwe a hweditše go le bonolo go ahla-ahla temana ya letšatši goba go bala karolo e itšego ya Beibele ge ba fetša go ja. Pele ga ge yo mongwe le yo mongwe a ka tloša dibjana goba go dira mošongwana o mongwe, lapa le fetša metsotso e 10 goba e 15 le ahla-ahla Mangwalo goba le dira mmalo wa Beibele o rulagantšwego. Mathomong, se se ka bonala e le tlhohlo, eupša go se go ye kae lapa le ka tlwaela gomme la tloga le thabela go se dira.

Wojciech le Małgorzata ba hlalosa seo se thušitšego lapa la bona, ba re: “Nakong e fetilego, nako ya rena e be e fetšwa ke mediro e sego bohlokwa le e sa rego selo. Re ile ra fokotša nako yeo re bego re e fetša re romela batho melaetša ka e-mail. Le gona re ile ra fokotša tše dingwe tša ditloša-bodutu gomme ra beela letšatši le nako itšego la ka thoko bakeng sa thuto e tseneletšego.” Lapa le ga le itshole ka diphetogo tšeo le di dirilego, le wena o ka hwetša se se hola lapa la gago.

Go Gola Tsebong e Nepagetšego go na le Mohola!

Thuto e tseneletšego ya Lentšu la Modimo e ka go thuša go “enywa dienywa modirong o mongwe le o mongwe o mobotse.” (Bakol. 1:10) Ge e ba go le bjalo bophelong bja gago, tšwelopele ya gago e tla bonagala go bohle. O tla ba motho wa moya yo a nago le kwešišo e tseneletšego ka ditherešo tša Beibele. Diphetho tša gago e tla ba tše di leka-lekanego gomme o tla ba le bokgoni bja go thuša ba bangwe, o sa feteletše dilo moo gantši e lego leswao la bao ba se nago tsebo. Go feta tšohle, o tla batamela Jehofa. O tla rata dika tša gagwe, gomme se se tla bonala ge o botša ba bangwe ka yena.—1 Tim. 4:15; Jak. 4:8.

Go sa šetšwe nywaga yeo o nago le yona, leka ka gohle go thabela Lentšu la Modimo le go ithuta ka mo go tseneletšego o e-na le monagano o bulegilego. O ka kgodišega gore Jehofa a ka se lebale maiteko a gago. (Baheb. 6:10) O tla go tšhollela ditšhegofatšo tša gagwe.

[Lepokisi go letlakala 13]

GE RE “GOLA TSEBONG E NEPAGETŠEGO”. . .

Re matlafatša tumelo ya rena go Modimo le go sepela ka mo go swanetšego Jehofa.​—Bakol. 1:9, 10

Re ba le temogo, ra kgona go diriša bohlale le go dira diphetho tše kwagalago.​—Ps. 119:99

Re thabela kudu go thuša ba bangwe go batamela kgaufsi le Jehofa.​—Mat. 28:19, 20

[Diswantšho go letlakala 14]

Go hwetša lefelo le le swanetšego bakeng sa go ithuta e ka ba tlhohlo, eupša go bohlokwa

[Seswantšho go letlakala 15]

Malapa a mangwe a bala karolo ya Beibele ka morago ga dijo