Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Ka Baka La’ng o Swanetše go Dula o Botega?

Ke Ka Baka La’ng o Swanetše go Dula o Botega?

Ke Ka Baka La’ng o Swanetše go Dula o Botega?

“Nkahlole hle Jehofa, . . . go ya ka potego ya-ka.”​—PS. 7:8, NW.

1, 2. Ke maemo afe a mangwe a tlwaelegilego ao a ka lekago potego ya Mokriste?

ANKE o bone maemo a a mararo ka leihlo la kgopolo: Mošemanyana o tshwenywa ke ba bangwe ba barutwana-gotee le yena. Ba leka go mo rumola gore a galefe, a rogane goba a lwe. Na o tla itefeletša, goba na o tla itshwara gomme a itshepelela? Monna yo a nyetšego o dira nyakišišo Inthaneteng a nnoši ka gae. Go tšwelela lepokisi mo sekirining sa khomphutha leo le bontšhago mokero wa Web woo o kgothaletšago boitshwaro bjo bobe. Na o tla lekega gomme a bula mokero woo goba o tla kgonthišetša gore o a o phema? Mosadi wa Mokriste o boledišana le dikgaetšedi tše itšego ge gatee-tee poledišano ya tšona e fetoga e sa kgahlišego, e thoma go ba lesebo le le gobatšago ka kgaetšedi yo mongwe ka phuthegong. Na o tla tšea karolo poledišanong e bjalo, goba o tla leka go fetoša seo ba bolelago ka sona?

2 Gaešita le ge maemo a a fapane, a swana ka selo se tee. Ka moka a akaretša go katanela go boloka potego bjalo ka Mokriste. Na o dula o nagana ka potego ya gago ge o dutše o swaragane le dilo tšeo di go tshwenyago, dinyakwa le dipakane bophelong? Letšatši le lengwe le le lengwe, batho ba nagana ka ponagalo ya bona, boemo bja bona bja tša maphelo, mathata ao ba kopanago le ona a tša boiphedišo, go se tsepame ga segwera sa bona, mohlomongwe le ka ditswalano tša bona tša lerato. Re ka tshwenyega ka mo go tseneletšego ka mathata a bjalo. Lega go le bjalo, ke’ng se bohlokwa seo Jehofa a se šetšago ge a lekola dipelo tša rena? (Ps. 139:23, 24) Ke potego ya rena.

3. Jehofa o re neile dimpho dife, gomme re tlo hlahloba eng sehlogong se?

3 Jehofa, Monei wa “mpho e nngwe le e nngwe e botse le neo e nngwe le e nngwe e phethagetšego,” o neile yo mongwe le yo mongwe wa rena dimpho tše dintši. (Jak. 1:17) Re a mo leboga ka ge re e-na le dimpho tše bjalo ka mmele, mogopolo, boemo bjo bobotse bja tša maphelo le bokgoni bja go dira dilo tše di fapa-fapanego. (1 Bakor. 4:7) Lega go le bjalo, Jehofa ga a re gapeletše go bontšha potego. O re dumelela go ikgethela ge e ba re tla hlagolela go ba le seka se goba go se se hlagolele. (Doit. 30:19) Ka gona, re swanetše go hlahloba seo potego e lego sona. Gape, re tlo ahla-ahla mabaka a mararo ao ka ona seka se se lego bohlokwa gakaakaa.

Potego ke Eng?

4. Potego e akaretša’ng, gona re ka ithuta’ng molaong wa Jehofa wa mabapi le dihlabelo tša diphoofolo?

4 Go bonagala batho ba bantši ba sa tsebe seo potego e lego sona. Ka mohlala, ge bo-radipolitiki ba ikgantšha ka potego ya bona, gantši go bonagala ba bolela ka go hloka bohwirihwiri, go se bolele maaka le go se utswe. Dika tšeo di bohlokwa, eupša e fo ba e le karolo ya potego. Ge lentšu potego le dirišwa ka Beibeleng le akaretša boitshwaro bjo bo phethagetšego goba bjo bo se nago bosodi. Mantšu a Seheberu a nyalelanago le “potego” a tšwa modung wo o bolelago go hloka bosodi, go felela goba go hloka phošo. Le lengwe la mantšu a le dirišitšwe mabapi le dihlabelo tšeo di bego di direlwa Jehofa. O be a amogela phoofolo yeo go bego go tla dirwa sehlabelo ka yona ge feela e be e se na bosodi, goba e phethagetše. (Bala Lefitiko 22:19, 20.) Jehofa o ile a sola ka matla bao ba bego ba tshela molao wa gagwe ka boomo ka go dira dihlabelo ka diphoofolo tša go hlotša, goba tše di foufetšego.—Mal. 1:6-8.

5, 6. (a) Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore re tšeela godimo selo seo se feletšego? (b) Ge go tliwa bathong bao ba sa phethagalago, na potego e bolela go phethagala? Hlalosa.

5 Kgopolo ya go tsoma selo seo se feletšego le go se tšeela godimo ke e tlwaelegilego. Ka mohlala, nagana ka mokgoboketši wa dipuku yoo a hwetšago puku e bohlokwa kudu ka morago ga go e tsoma nako e telele, eupša a hwetša e se na matlakala a mmalwa a bohlokwa. Ka go nyama, a ka e bušetša rakeng yeo a e hweditšego go yona. Goba akanya ka mosadi yoo a ilego mmarakeng go yo reka dienywa. A kgahlilwe ke mehuta-huta ya tšona le go bogega ga tšona, ge a sepela-sepela moo o fela a ema gore a lekole tše itšego. O tla kgetha dife? O kgetha tše di feletšego, tšeo di itekanetšego. Ka mo go swanago, Modimo o tsoma batho bao ba bontšhago go ba ba feletšego.—2 Kor. 16:9.

6 Ka gona, o ka ipotšiša ge e ba potego e nyaka gore motho e be yo a phethagetšego. Ka ge re sentšwe ke sebe le go se phethagale, re ka nagana gore re swana ka tsela e itšego le puku e sa felelago goba kgapetla e senyegilego. Na o ikwa ka mokgwa wo ka dinako tše dingwe? Kgonthišega gore Jehofa ga se a letela gore re be ba phethagetšego ka kgopolo e feletšego. Le ka mohla ga a letele seo se fetago matla a rena. * (Ps. 103:14; Jak. 3:2) Lega go le bjalo, o letetše gore re dule re botega. Ka gona, na go na le phapano magareng ga phethego le potego? Ee. Ka mohlala: Lesogana le rata kgarebe yeo le tlago go e nyala. Le ka se ke la letela gore e be yeo e phethagetšego. Lega go le bjalo, le tla bontšha bohlale ka go letela gore kgarebe e le rate ka pelo ka moka, ke gore e rate lona feela. Ka tsela e swanago, Jehofa ke “Modimo yo a nyakago boineelo bjo bo feletšego.” (Ek. 20:5) Ga a letela gore re be bao ba phethagetšego, eupša o letetše gore re be bao ba mo ratago ka pelo ka moka, re rapele yena a nnoši.

7, 8. (a) Jesu o beile mohlala ofe mabapi le potego? (b) Ge e le gabotse potego e bolela’ng go ya ka Mangwalo?

7 Re ka gopola karabo ya Jesu ge a be a botšišwa gore molao o bohlokwa kudu melaong ka moka ke ofe. (Bala Mareka 12:28-30.) Jesu ga se a nea karabo feela, eupša o ile a phela ka go dumelelana le yona. O beile mohlala o swanetšego wa go rata Jehofa ka monagano wa gagwe, pelo, moya le matla ka moka. O ile a bontšha gore potego ga e bontšhwe feela ka mantšu, eupša e bontšhwa le ka ditiro tšeo di tšwago maikemišetšong a mabotse. Go dula re botega go nyaka gore re latele dikgato tša Jesu.—1 Pet. 2:21.

8 Se ke seo se bolelwago ke potego ya rena go ya ka kwešišo ya Mangwalo: go ineela ka pelo ka moka go Motho o tee wa legodimong, Jehofa Modimo, le go thato ya gagwe e hlalositšwego gotee le morero wa gagwe. Go dula re botega go bolela gore letšatši le lengwe le lengwe re tla dula re nyaka go kgahliša Jehofa Modimo. Dilo tšeo di tlago pele maphelong a rena e tla ba dilo tšeo a di lebelelago di le bohlokwa. Anke re hlahlobeng mabaka a mararo ao ka ona se se lego bohlokwa.

1. Potego ya Rena le Kgang ya Bogoši

9. Potego ya rena e tswalana bjang le kgang ya bogoši bja legohle?

9 Bogoši bja Jehofa ga se bja ithekga ka potego ya rena. Bogoši bja gagwe ke bja go loka, bja ka mo go sa felego le bja legohle. Bo tla dula bo le bjalo ka mehla, go sa šetšwe seo se bolelwago goba se dirwago ke sebopiwa le ge e le sefe. Lega go le bjalo, bogoši bja Modimo bo boletšwe gampe kudu legodimong le lefaseng. Ka gona bogoši bja gagwe bo swanetše go godišwa—bo hlatselwe e le bjo bo swanetšego, bjo bo lokilego le bjo bo nago le lerato—pele ga diphedi ka moka tše bohlale. Bjalo ka Dihlatse tša Jehofa re rata go bolela ka bogoši bja Modimo bja legohle go motho yo mongwe le yo mongwe yo a ratago go theetša. Lega go le bjalo, re ka bontšha bjang gore re thekga bogoši bja Modimo? Re bontšha bjang gore re kgetha Jehofa bjalo ka Mmuši wa rena? Ka go dula re botega.

10. Ke tatofatšo efe yeo Sathane a e dirilego mabapi le potego ya batho, gomme wena o tla arabela bjang?

10 Ela hloko kamoo potego ya gago e akaretšwago ka gona. Ge e le gabotse Sathane o boletše gore ga go motho yo a ka thekgago bogoši bja Modimo le gore ga go motho yoo a ka hlankelago Jehofa ka lerato le le hlokago boithati. Diabolo o ile a botša Jehofa pele ga lešaba le legolo la dibopiwa tša moya gore: “Letlalô le kxônwa ka letlalô. Motho tše a naxo natšô’ a ka di nthša tšohle xe a hlêkêlêla bophelô bya xaxwe.” (Jobo 2:4) Ela hloko gore Sathane ga se a latofatša monna wa go loka e lego Jobo feela, eupša o latofaditše le batho ka moka. Beibele ka mo go swanetšego e bitša Sathane gore ke “mmegi wa bana babo rena.” (Kut. 12:10) O nyatša Jehofa ka go bolela gore Bakriste—go akaretša le wena—ba ka se dule ba botega. Sathane o bolela gore o tla hlanogela Jehofa e le gore o phološe bophelo bja gago. O ikwa bjang ka ditatofatšo tše bjalo tšeo o pharwago ka tšona? Na o tla thabela sebaka sa go hlatsela gore Sathane ke moaketši? O ka dira bjalo ka go dula o botega.

11, 12. (a) Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore diphetho tšeo re di dirago letšatši le letšatši di tswalana le kgang ya mabapi le potego ya rena? (b) Ke ka baka la’ng go dula re botega e le tokelo?

11 Ka go rialo, kgang ya mabapi le potego ya gago e dira gore boitshwaro bja gago le dikgetho tšeo o di dirago letšatši le letšatši di be bohlokwa kudu. Ela hloko gape maemo a mararo ao re boletšego ka ona pejana. Potego e ka bontšhwa bjang? Mošemanyana yoo a tshwenywago ke barutwana-gotee le yena o tloga a lekega gore a itefeletše, eupša o gopola keletšo ye yeo e rego: “Le se ke la itefeletša, baratiwa, eupša šuthelelang kgalefo; gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Tefetšo ke ya-ka, ke tla lefetša, go re’alo Jehofa.’” (Baroma 12:19) Mošemanyana yoo o a itshepelela. Monna yoo a nyetšego yo a dirišago Inthanete a ka lebelela diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa, eupša o gopola molao wa motheo woo o lego mantšung a Jobo a rego: “Mahlô a-ka ke lakane naô ka re: nka se kxanyoxe kxarebe.” (Jobo 31:1) Ka mo go swanago, monna yoo o gana go lebelela diswantšho tše tšeo di kgothaletšago bootswa, gomme o di phema bjalo ka ge e ka ke mpholo. Mosadi yo a bolelago le dikgaetšedi tše itšego a ka kwa lesebo le le gobatšago eupša a homola, e le ge a gopola tlhahlo e rego: “Anke yo mongwe le yo mongwe wa rena a kgahliše moagišani wa gagwe ka se e lego se sebotse bakeng sa go mo aga.” (Baroma 15:2) Ge a ka tšwetša pele lesebo leo, le ka se agiše. Seo e tla ba go senya kgaetšedi yo mongwe wa Mokriste leina; e bile se ka se thabiše Tatagwe wa legodimong. Ka gona, o laola leleme la gagwe gomme o fetoša taba yeo go bolelwago ka yona.

12 Go bjo bongwe le bjo bongwe bja maemo a, Mokriste o dira kgetho yeo ge e le gabotse e rego: ‘Jehofa ke Mmuši wa-ka. Ke tla dira seo se mo kgahlago tabeng ye.’ Na o thea dikgetho le diphetho tša gago motheong woo? Ge e ba o dira bjalo, o phela e le ka kgonthe ka go dumelelana le mantšu a ruthetšago pelo a begilwego go Diema 27:11 a rego: “Ngwan’a-ka! Hlalefa, O nthabišê pelo, ke tsebê se nkaxo fetola sôna xe ba nnyatša.” A tokelo e kaakang yeo re nago le yona ya go thabiša pelo ya Modimo! Na ga go nyakege gore re dire sohle seo re ka se kgonago gore re dule re botega?

2. Motheo wa Kahlolo ya Modimo

13. Mantšu a Jobo le a Dafida a bontšha bjang gore potego ke motheo woo Jehofa a re ahlolago ka wona?

13 Re a bona gore potego e dira gore re kgone go emela bogoši bja Jehofa. Ka gona, ke motheo wo Modimo a ka re ahlolago ka wona. Jobo o be a kwešiša therešo ye gabotse. (Bala Jobo 31:6.) Jobo o be a tseba gore Modimo o ela batho ka moka ka “kêlô ya xo loka,” a ela potego ya rena ka go diriša tekanyetšo ya Gagwe e phethagetšego ya toka. Ka mo go swanago, Dafida o itše: “Jehofa o ahlola ditšhaba; le nna o nkahlolele, Jehofa, o ntire ka mo go loka ga-ka le go se [be le] molato ga-ka go lego ka gona. . . . Gomme o tiiše yo a lokilego! ke wene, Modimo wa go loka, e o fetlekago dipelo le dipshio.” (Ps. 7:8, 9 [7:9, 10, PK]) Re a tseba gore Modimo a ka lebelela ka gare-gare ga motho wa ka gare, e lego ‘pelo le dipshio’ tša seswantšhetšo. Ka gona, re swanetše go gopola seo a se nyakago. Bjalo ka ge Dafida a boletše, Jehofa o re ahlola go ya ka potego ya rena.

14. Ke ka baka la’ng re sa swanela go nagana gore go se phethagale ga rena le go ba ga rena le sebe go re palediša go dula re botega?

14 Akanya Jehofa Modimo a lekola dipelo tše dimilione tše dikete tša batho lehono. (1 Kor. 28:9) Ke gakae moo a hwetšago motho a kgomaretše potego ya Bokriste? Ka tsela e itšego, ke ka sewelo! Lega go le bjalo, ga se ra swanela go nagana gore re ba sa phethagalago kudu moo e lego gore re ka palelwa ke go dula re botega. Ka mo go fapanego, re na le lebaka le le kwagalago la go dumela, go swana le Dafida le Jobo, gore Jehofa o tla re hwetša re botega go sa šetšwe go se phethagale ga rena. Gopola gore go phethagala ga se tiišetšo ya gore re tla dula re botega. Ke batho ba bararo feela ba phethagetšego bao ba ilego ba phela mo lefaseng gomme ba babedi ba bona, e lego Adama le Efa, ba ile ba palelwa ke go dula ba botega. Lega go le bjalo, dimilione tše dintši tša batho ba sa phethagalago di ile tša dula di botega. Le wena o ka kgona.

3. Potego e Bohlokwa Bakeng sa Kholofelo ya Rena

15. Dafida o bontšhitše bjang gore potego e bohlokwa kholofelong ya rena ya bokamoso?

15 Ka ge Jehofa a re ahloga go ya ka potego ya rena, gona potego e bohlokwa kholofelong ya rena ya bokamoso. Dafida o be a tseba gore se ke therešo. (Bala Psalme 41:12.) O ile a tšeela godimo kholofelo ya go amogelwa ke Modimo ka mo go sa felego. Go swana le Bakriste ba therešo lehono, Dafida o be a e-na le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego gomme o ile a tšwela pele a batamela kgaufsi kudu le Jehofa Modimo ge a dutše a mo hlankela. Dafida o be a tseba gore o swanetše go dula a botega ge e ba a be a nyaka go bona phethagatšo ya kholofelo yeo. Ka mo go swanago, Jehofa o a re thekga, o a re ruta, o a re hlahla e bile o a re šegofatša ge re dula re botega.

16, 17. (a) Ke ka baka la’ng o ikemišeditše go dula o botega? (b) Ke dipotšišo dife tšeo di tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

16 Kholofelo e bohlokwa bakeng sa lethabo la rena gona bjale. E ka re nea lethabo leo re le nyakago bakeng sa go feta dinakong tše thata. Le gona, kholofelo e ka šireletša menagano ya rena. Gopola gore Beibele e bapetša kholofelo le kefa. (1 Bathes. 5:8) Ka ge kefa e šireletša hlogo ya lešole ntweng, kholofelo e šireletša menagano ya rena dikgopolong tše di fošagetšego le tše mpe tšeo Sathane a di tšwetšago pele lefaseng le la kgale leo le lebilego bofelong bja lona. Ee, bophelo bo hloka morero ge re se na kholofelo. Re swanetše go itlhahloba ka potego, re naganišiša ka kelohloko ka boemo bja potego ya rena le kholofelo yeo e tswalanago le yona. O se ke wa lebala gore ka go dula o botega, o thekga bogoši bja Jehofa le go šireletša kholofelo ya gago e bohlokwa ya bokamoso. Eka o ka dula o kgomaretše potego ya gago!

17 Ka ge potego e le bohlokwa gakaakaa, re swanetše go hlahloba dipotšišo tše dingwe tše di oketšegilego. Re ka hlagolela potego bjang? Re ka e kgomarela bjang? Le gona ke’ng seo se ka dirwago ge e ba motho yo mongwe a ile a palelwa ke go dula a botega ka nako e itšego? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla dipotšišo tše.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 6 Jesu o ile a bolela gore: “Le swanetše go phethagala, go etša ge Tatago lena wa legodimong a phethagetše.” (Mat. 5:48) Go molaleng gore o be a kwešiša gore gaešita le batho ba sa phethagalago e ka ba ba hlokago bosodi goba ba phethagetšego ka tekanyo e itšego. Re ka phethagatša taelo ya gore re rate ba bangwe go tšwa pelong, ka go rialo ra kgahla Modimo. Lega go le bjalo, Jehofa o phethagetše ka mo go feletšego. Lentšu “potego” ge le dirišwa go yena le akaretša go phethagala.—Ps. 18:30.

O be o tla Araba Bjang?

• Potego ke’ng?

• Potego e tswalana bjang le kgang ya bogoši bja legohle?

• Ke bjang potego e lego motheo wa kholofelo ya rena?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 5]

Bophelo bja letšatši le letšatši bo hlohla potego ya rena