Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Kutollo—I

NAKONG ya ge a be a golegilwe sehlakahlakeng sa Patimo, moapostola yo a tšofetšego Johane o amogela lelokelelo la dipono tše 16. Diponong tšeo, o bona seo Jehofa le Jesu Kriste ba se dirago nakong ya letšatši la Morena—nako ya go tloga go hlongweng ga Mmušo wa Modimo ka 1914 go fihla bofelong bja Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete. Puku ya Kutollo, yeo Johane a e ngwadilego mo e ka bago ka ngwaga wa 96 C.E., ke pego e kgahlišago ya dipono tše.

Ga bjale anke re ele hloko dintlha tše kgolo tša Kutollo 1:1–12:17 tšeo di akaretšago dipono tše šupago tša mathomo tšeo di amogetšwego ke Johane. Dipono tše ke tšeo di kgahlišago go rena ka gobane di mabapi le seo se diregago tikologong ya lefase lehono gomme di bontšha kamoo Jehofa a tlago go gata megato kgaufsinyane. Bao ba balago pego ya dipono tše ka tumelo ba hwetša khomotšo ya kgonthe gomme ba a kgothatšwa.—Baheb. 4:12.

“KWANA” E BULA LEHUTO LA BOTSHELELA GO A ŠUPA

(Kut. 1:1–7:17)

Sa mathomo, Johane o bona Jesu Kriste yo a tagafaditšwego gomme o amogela lelokelelo la melaetša yeo a swanetšego go e ‘ngwala lengwalong la go phuthwa le go e romela diphuthegong tše šupago.’ (Kut. 1:10, 11) Pono ya sedulo sa bogoši seo se lego boemong bja sona legodimong e a latela. Ka letsogong le letona la Yo a dutšego sedulong sa bogoši ke lengwalo la go phuthwa leo le tswaletšwego ka mahuto a šupago. Yoo a “swanelwago ke go phutholla lengwalo la go phuthwa” ke “Tau ya moloko wa Juda,” goba “kwana . . . [ya] dinaka tše šupago le mahlo a šupago.”—Kut. 4:2; 5:1, 2, 5, 6.

Pono ya boraro e utolla seo se diregago ge “Kwana” e bula mahuto a mathomo a tshelelago ka go latelelana. Ge go bulwa lehuto la botshelela, go ba le tšhišinyego e kgolo ya lefase gomme letšatši le legolo la bogale le a fihla. (Kut. 6:1, 12, 17) Eupša pono e latelago e bontšha ‘barongwa ba bane ba kakatletše diphefo tše nne tša lefase’ go fihlela go swawa ga ba 144-000 go phethilwe. “Lešaba le legolo” la bao ba sego ba swawa le bonwa le “eme pele ga sedulo sa bogoši le pele ga Kwana.”—Kut. 7:1, 9.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:4; 3:1; 4:5; 5:6​—Ke’ng seo se bontšhwago ke polelwana e rego “meoya e šupago”? Palo šupa e emela go felela mabapi le dilo tša Modimo. Ka gona, molaetša o yago “diphuthegong tše šupago” ge e le gabotse o šoma go batho bohle ba Modimo bao ba bokanego gotee diphuthegong tše fetago 100 000 lefaseng ka bophara. (Kut. 1:11, 20) Ka ge moya o mokgethwa o newa go ya ka dinyakwa tšeo o swanetšego go di phetha, polelwana yeo e rego “meoya e šupago” e bontšha go šoma ga wona ka botlalo go neeng kwešišo le go tliša ditšhegofatšo go bao ba elago hloko boporofeta. Go bonala puku ya Kutollo e tšwela pele e hlalosa ditaba ka go latelelana ka dihlopha tše šupago. Palo šupa mo e emela go felela gomme ka kgonthe puku ye e bolela mabapi le go ‘phethagatšwa’ goba go phethwa ga “sephiri se sekgethwa sa Modimo.”—Kut. 10:7.

1:8, 17​—Direto tša “Alfa le Omega” le “wa Pele le wa Mafelelo” di lebišitšwe go mang? Sereto sa “Alfa le Omega” se šoma go Jehofa gomme se gatelela gore pele ga gagwe go be go se na Modimo yo matla ohle gomme go ka se ke gwa ba le yo mongwe ka morago ga gagwe. Ke “mathomo le mafelelo.” (Kut. 21:6; 22:13) Gaešita le ge Jehofa a bitšwa gore ke “wa pele le wa mafelelo” go Kutollo 22:13, ka kgopolo ya gore ga go na yo mongwe pele goba ka morago ga gagwe, taba e dikologilego kgaolong ya pele go Kutollo e bontšha gore sereto sa “wa Pele le wa Mafelelo” moo se šoma go Jesu Kriste. E be e le  motho wa mathomo yo a ilego a tsošetšwa bophelong bja moya bja go se hwe gomme e le wa mafelelo wa go tsošwa ke Jehofa ka noši.—Bakol. 1:18.

2:7​—‘Paradeise ya Modimo’ ke’ng? Ka ge mantšu a a lebišitšwe go Bakriste ba tloditšwego, paradeise mo e swanetše go ba e le tikologo ya legodimong ye e swanago le tšhemo—moo Modimo ka noši a lego gona. Batlotšwa ba botegago ba tla putswa ka go ja “sehlare sa bophelo.” Ba tla amogela go se hwe.—1 Bakor. 15:53.

3:7​—Jesu o ile a amogela “senotlelo sa Dafida” neng gomme o ile a tšwela pele bjang go diriša senotlelo seo? Nakong ya ge a be a kolobetšwa ka 29 C.E., Jesu o ile a ba Kgoši e Kgethilwego ya lešika la Dafida. Lega go le bjalo, Jesu ga se a ka a amogela senotlelo sa Dafida go fihlela ka 33 C.E., ge a be a phagamišetšwa ka letsogong le letona la Modimo legodimong. Moo o ile a hwetša ditshwanelo ka moka tša Mmušo wa Dafida. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, Jesu o be a dutše a diriša senotlelo seo bakeng sa go bula dibaka le ditokelo tšeo di lego mabapi le Mmušo. Ka 1919, Jesu o ile a bea “sekxonyu sa ngwakô wa Dafida” magetleng a “mohlanka yo a botegago le wa temogo” ka go kgetha sehlopha seo sa mohlanka gore se “hlokomele dilo tša gagwe ka moka.”—Jes. 22:22; Mat. 24:45, 47.

3:12​—‘Leina le lefsa’ la Jesu ke mang? Leina le le mabapi le boemo le ditokelo tše difsa tša Jesu. (Bafil. 2:9-11) Gaešita le ge go se na motho yo mongwe yo a tsebago leina leo go etša ge Jesu a dira bjalo, Jesu o le ngwala go bana babo ba botegago ge ba le legodimong gomme ba tsena tswalanong ya kgaufsi le yena. (Kut. 19:12) E bile o abelana ditokelo tša gagwe le bona.

Seo re Ithutago Sona:

1:3. Ka ge “nako e beilwego [bakeng sa go phethagatša dikahlolo tša Modimo lefaseng la Sathane] e batametše,” ke mo go akgofilego gore re kwešiše molaetša wa puku ya Kutollo gomme re dire seo e se bolelago.

3:17, 18. E le gore re hume moyeng, go nyakega gore re reke “gauta e sekišitšwego ka mollo” go Jesu. Seo se bolela gore re swanetše go katanela go dula re humile medirong e mebotse. (1 Tim. 6:17-19) Gape re swanetše go apara “dikobo tše ditšhweu tša ka ntle,” tšeo di tsebatšago go kgethwa ga rena re le balatedi ba Kriste gomme re diriše “sehlare sa mahlo,” se bjalo ka keletšo e gatišitšwego makasineng wa Morokami e le gore re hwetše temogo ya moya.—Kut. 19:8.

7:13, 14. Bagolo ba 24 ba emela ba 144 000 bao ba lego letagong la bona la legodimo, moo ba hlankelago gona e sego bjalo ka dikgoši feela eupša gape e le baperisita. Isiraeleng ya bogologolo ba be ba emelwa ke baperisita, bao Kgoši Dafida a ilego a ba arola ka dihlopha tše 24 tše di rulagantšwego. Yo mongwe wa bagolo o utollela Johane go kgethwa ga lešaba le legolo. Ka gona, go tsošwa ga Bakriste ba tloditšwego go swanetše go ba go thomile nakwana pele ga 1935. Ke ka baka la’ng re bolela bjalo? Ka gobane ngwageng wona woo go hlaolwa mo go nepagetšego ga lešaba le legolo go tsebaditšwe go bahlanka ba tloditšwego ba Modimo lefaseng.—Luka 22:28-30; Kut. 4:4; 7:9.

GO BULWA GA LEHUTO LA BOŠUPA GO DIRA GORE GO LETŠWE DIPHALAFALA TŠE ŠUPAGO

(Kut. 8:1–12:17)

Kwana e bula lehuto la bošupa. Barongwa ba šupago ba amogela diphalafala tše šupago. Barongwa ba tshelelago ba letša diphalafala tša bona, tšeo di tsebatšago ka melaetša ya kahlolo go “karolo ya boraro” ya batho—Bojakane. (Kut. 8:1, 2, 7-12; 9:15, 18) Se ke seo Johane a se bonago ponong ya bohlano. Johane o tšea karolo ponong yeo e latelago ka go ja lengwalo le lenyenyane la go phuthwa gomme o ela sekgethwa sa tempele. Ka morago ga go letšwa ga phalafala ya bošupa, mantšu a hlabošago a tsebatša gore: “Mmušo wa lefase o fetogile mmušo wa Morena wa rena le wa Kriste wa gagwe.”—Kut. 10:10; 11:1, 15.

Pono ya bošupa e godiša seo se ilego sa bolelwa go Kutollo 11:15, 17. Pontšho e kgolo e bonwa kua legodimong. Mosadi wa legodimong o belega morwa, yo motona. Diabolo o rakwa legodimong. Ge a dutše a galefela mosadi wa legodimong, o ya “go lwa le ba šetšego ba peu ya mosadi.”—Kut. 12:1, 5, 9, 17.

 Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

8:1-5​—Ke ka baka la’ng go ile gwa homolwa legodimong gomme ke’ng seo ka morago se ilego sa lahlelwa lefaseng? Go homolwa ga seswantšhetšo go diregile legodimong e le gore “dithapelo tša bakgethwa” di ka kwewa mo lefaseng. Se se diregile bofelong bja ntwa ya pele ya lefase. Bakriste ba tloditšwego ga se ba rotogela legodimong bofelong bja Mabaka a Bantle, go etša ge ba bantši ba ile ba letela gore ba tla dira bjalo. Ba ile ba lebeletšana le dinako tše thata nakong ya ntwa. Ka gona, ba ile ba rapela go tšwa pelong bakeng sa tlhahlo. Bakeng sa go araba dithapelo tša bona, morongwa o ile a lahlela mollo wa seswantšhetšo lefaseng e le gore o ka sekiša Bakriste ba tloditšwego moyeng. Gaešita le ge ba le mmalwa, ba ile ba thoma lesolo la go dira boboledi lefaseng ka bophara leo le ilego la dira Mmušo wa Modimo kgang e bohlokwa gomme gwa ba bjalo ka ge eka ba tšhuma Bojakane ka mollo. Ditemošo tše matla tše tšwago Beibeleng di ile tša bolelwa, mahlasedi a seetša sa ditherešo tša Mangwalo a ile a tsebatšwa gomme bodumedi bja maaka bo ile bja šišinywa go fihla motheong wa bjona, bjalo ka meago ge e šišinywa ke tšhišinyego ya lefase.

8:6-12; 9:1, 13; 11:15​—Barongwa ba šupago ba ile ba itokišetša neng go letša diphalafala tša bona gomme go letšwa ga diphalafala go tsebaditšwe neng le gona bjang? Go lokišetša go letša diphalafala tše šupago go akareditše go nea tlhahlo go ditho tša sehlopha sa Johane se se matlafaditšwego lefsa sa lefaseng go thoma ka 1919 go fihla ka 1922. Batlotšwa bao ba be ba swaregile kudu nakong yeo ka go rulaganywa gape ga bodiredi bja phatlalatša le go aga meago ya mafelo a go gatiša. (Kut. 12:13, 14) Go letšwa ga diphalafala go emela dikgoeletšo tša go se boife tša dikahlolo tša Jehofa kgahlanong le lefase la Sathane ke batho ba Modimo bao ba dirišanago le barongwa. Ela hloko gore se se thomile kopanong ya selete ya Cedar Point, Ohio, ka 1922 gomme se ba gona go fihla masetlapelong a magolo.

8:13; 9:12; 11:14​—Ke ka tsela efe moo go letšwa gararo ga diphalafala ka lekga la mafelelo go tlišago “madimabe”? Gaešita le ge go letšwa ga diphalafala tše nne tša pele e le dikgoeletšo tšeo di pepentšhago boemo bja moya bjo bo hwilego bja Bojakane, go letšwa gararo ga mafelelo ke madimabe ka kgopolo ya gore di tswalana le ditiragalo tše itšego. Go letšwa ga phalafala ya bohlano go tswalana le go lokollwa ga batho ba Modimo go tšwa “sekoting” sa go se dire selo ka 1919 le go phegelela modirong wa bona wa go nea bohlatse, woo o ilego wa swana le kotlo e hlokofatšago Bojakaneng. (Kut. 9:1) Ya botshelela e mabapi le madira a magolo a banamedi ba dipere historing le lesolo la modiro wa boboledi la lefase ka bophara leo le thomilego ka 1922. Go letšwa ga mafelelo ga phalafala go sepedišana le go belegwa ga Mmušo wa Mesia.

Seo re Ithutago Sona:

9:10, 19. Dipolelo tše matla tšeo di theilwego Beibeleng tšeo di lego dikgatišong tša “mohlanka yo a botegago le wa temogo” di swere molaetša o lomago. (Mat. 24:45) Molaetša wo o sepedišana le mesela ya ditšie yeo e nago le “mabolela go swana le diphepheng” le dipere tša madira a banamedi ba dipere, tšeo “mesela ya tšona e [swanago] le dinoga.” Ka baka la’ng? Ka gobane dikgatišo tše di lemoša ka “ ’tšatši la tefetšô ya [Jehofa].” (Jes. 61:2) Anke re be le sebete le phišego ge re dutše re di phatlalatša.

9:20, 21. Batho ba bantši ba boleta bao ba dulago ditšhabeng tšeo go thwego ga se tša Bokriste ba ile ba arabela gabotse molaetšeng woo re o tsebatšago. Lega go le bjalo, ga se ra letela gore bontši bja batho bao ba sego Bojakaneng ba sokologe, bao go bolelwago ka bona e le “batho ba ba šetšego.” Lega go le bjalo, re phegelela bodireding.

12:15, 16. “Lefase”—dikarolo tše di lego tshepedišong ya Sathane ka noši goba bao ba lego matleng a pušo dinageng tše di fapa-fapanego—le neile tokologo ya borapedi. Go thoma ka bo-1940, bona bao ba lego matleng ba ile ba “metša noka” [ya tlaišo] yeo drakone e e hlatšitšego molomong wa yona.” Ge e ba Jehofa a kgetha go dira bjalo, ka kgonthe a ka tutuetša balaodi ba mmušo go phethagatša thato ya gagwe. Ka gona, ke mo go swanetšego gore Diema 21:1 e re: “Pelo ya kxoši ’atleng tša Morêna ké ’nokana tša meetse; ó e iša mo a rataxo.” Se se swanetše go tiiša tumelo ya rena go Modimo.