Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Hwetša Lethabo Modirong wa go Dira Barutiwa

Hwetša Lethabo Modirong wa go Dira Barutiwa

Hwetša Lethabo Modirong wa go Dira Barutiwa

“E-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa.”​—MAT. 28:19.

1-3. (a) Ba bantši ba ikwa bjang ka go swara dithuto tša Beibele? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?

KGAETŠEDI yo mongwe yo a hlankelago le sehlopha seo se bolelago leleme la se-Hindi kua United States o ngwadile gore: “Ke be ke ithuta le lapa leo le tšwago Pakistan dibekeng tše 11 tše fetilego.” O tšwela pele ka gore: “Ga go makatše ge re ile ra ba bagwera. Ke rothiša megokgo ge ke nagana gore kgaufsinyane lapa le le tla boela morago Pakistan. Megokgo ya-ka ga e rothišwe feela ke gore nka se sa bona lapa le gape eupša e rothišwa gape ke lethabo leo ke bilego le lona ge ke be ke le ruta ka Jehofa.”

2 Na le wena o ile wa ba le lethabo leo le tlišwago ke go ruta motho yo mongwe Beibele go swana le kgaetšedi yo? Jesu le barutiwa ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba hwetša lethabo le legolo modirong wa go dira barutiwa. Ge barutiwa ba 70 bao Jesu a bego a ba tlwaeditše ba be ba boa le pego e thabišago, Jesu ka boyena o ile “a thaba kudu ka moya o mokgethwa.” (Luka 10:17-21) Ka mo go swanago, ba bantši lehono ba hwetša lethabo le legolo ge ba dira barutiwa. Ge e le gabotse, ka 2007, bagoeledi ba šomago ka thata le ba thabilego ba ile ba swara palo-gare ya dithuto tša Beibele tše dimilione tše tshela le seripa kgwedi le kgwedi!

3 Lega go le bjalo, bagoeledi ba bangwe ga se ba hlwa ba ba le lethabo la go swara thuto ya Beibele. Ba bangwe ba ka ba ba se ba ka ba dira bjalo nywageng ya morago bjale. Ke ditlhohlo dife tšeo re ka lebeletšanago le tšona ge re dutše re katanela go swara thuto ya Beibele? Re ka fenya ditlhohlo tšeo bjang? Le gona ke meputso efe yeo re e hwetšago ge re dira sohle seo re ka se kgonago go kwa taelo ya Jesu e rego: “E-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa”?—Mat. 28:19.

Ditlhohlo Tšeo di ka re Amogago Lethabo

4, 5. (a) Batho ba bantši ba arabela bjang dikarolong tše dingwe tša lefase? (b) Ke ditlhohlo dife tšeo bagoeledi ba lebeletšanago le tšona mafelong a mangwe?

4 Dikarolong tše dingwe tša lefase, batho ba amogela dipuku tša rena ka lethabo gomme ba kgahlegela go ithuta le rena Beibele. Banyalani ba bangwe bao ba tšwago Australia bao ba hlankelago ka nakwana kua Zambia ba ngwadile gore: “Dikanegelo ke tša therešo. Zambia ke lefelo le lebotse bakeng sa go dira boboledi. Go nea bohlatse ditarateng go a makatša! Batho ba tla go rena, ba bangwe ba bile ba kgopela ditokollo tše itšego tša dimakasine.” Ngwageng wa morago bjale, bana babo rena le dikgaetšedi kua Zambia ba swere dithuto tša Beibele tša ka godimo ga tše 200 000—ke gore, mogoeledi o tee o be a swara palo-gare ya dithuto tša Beibele tše di fetago e tee.

5 Lega go le bjalo, mafelong a mangwe bagoeledi ba ka hwetša go le thata go sepediša dipuku le go swara dithuto tša Beibele ka mehla. Ka baka la’ng? Gantši batho ba ba ba se gona ka gae ge bagoeledi ba kokota magaeng a bona, mola bao ba lego gona ka magaeng ba ka ba ba sa kgahlegele bodumedi. Ba ka ba ba godišeditšwe malapeng ao e sego a bodumedi goba ba ka ba ba hloile boikaketši bjo bo lego madumeding a maaka. Batho ba bantši ba golofaditšwe moyeng—ba a šokiša e bile ba gašantšwe ke badiši ba maaka. (Mat. 9:36) Ke mo go kwešišegago gore ba bjalo ba ka dika-dika go tšea karolo dipoledišanong tša Beibele.

6. Ba bangwe ba ka ba ba e-na le mafokodi afe?

6 Bagoeledi ba bangwe ba botegago ba lebeletšana le tlhohlo e fapanego yeo e ka ba amogago lethabo. Gaešita le ge nakong e fetilego ba ile ba ba mafolofolo kudu modirong wa go dira barutiwa, ga bjale ba šitišwa ke boemo bjo bo fokolago bja tša maphelo goba mafokodi a botšofadi. Le gona, ela hloko a mangwe a mafokodi ao re ka ipakelago ona. Ka mohlala, na o ikwa o sa swanelege go swara thuto ya Beibele? O ka ikwa go swana le Moše ge Jehofa a be a mo laela gore a yo bolela le Farao. Moše o itše: “Hlê Morêna! Xa ke motho e a tsebaxo xo bolêla xo tloxa la bô-maabana le la bômalôba.” (Ek. 4:10) Selo seo se tswalanago kgaufsi kudu le go ikwa re sa swanelege ke go boifa go palelwa. Re ka tshwenyega ka gore motho a ka se be morutwana ka baka la gore ga re barutiši ba nago le bokgoni. Go e na le gore re dire boiteko, re ka kgetha go se sware thuto ya Beibele. Re ka fenya bjang ditlhohlo tšeo di sa tšwago go bolelwa?

Lokišetša Pelo ya Gago

7. Ke’ng seo se tutueditšego Jesu bodireding bja gagwe?

7 Mogato wa pele ke go lokišetša dipelo tša rena. Jesu o itše: “Molomo . . . o bolela se se tletšego pelong.” (Luka 6:45) Jesu o ile a tutuetšwa ke go tshwenyega ka go tšwa pelong ka katlego ya ba bangwe bodireding bja gagwe. Ka mohlala, ge a be a bona boemo bjo bo nyamišago bja moya bja Bajuda-gotee le yena, ‘o ile a ba šokela.’ O boditše barutiwa ba gagwe gore: “Puno ke e kgolo . . . Kgopelang Mong wa puno gore a romele badiri punong ya gagwe.”—Mat. 9:36-38.

8. (a) Re dira gabotse ge re nagana ka’ng? (b) Re ka ithuta’ng go tšwa go seo morutwana yo mongwe wa Beibele a se boletšego?

8 Ge re dutše re tšea karolo modirong wa go dira barutiwa, re dira gabotse go nagana ka mo go tseneletšego mabapi le kamoo re holegilego kudu ka gona ka baka la ge motho yo mongwe a ile a ipha nako ya go ithuta Beibele le rena. Le gona, nagana ka batho bao re kopanago le bona bodireding le kamoo ba tlago go holega ka gona ge ba e-kwa molaetša woo re o bolelago. Mosadi yo mongwe o ngwaletše ofisi ya lekala ya nageng yeo a dulago go yona gore: “Ke rata go le botša kamoo ke tlogago ke leboga Dihlatse tšeo di nthutago legaeng la-ka. Ke nagana gore ka dinako tše dingwe ke di nola moko ka gobane ke di botšiša dipotšišo tše dintši e bile ke dula ke di jela nako. Eupša ga di mphelele pelo gomme di fagahlela go nthuta seo di ithutilego sona. Ke leboga Jehofa le Jesu ge ke ile ka kopana le batho ba.”

9. Jesu o ile a lebiša tlhokomelo go eng, gona re ka mo ekiša bjang?

9 Ke therešo gore ga se bohle bao ba ilego ba arabela maitekong a Jesu a go ba thuša. (Mat. 23:37) Ba bangwe ba ile ba mo latela ka nakwana eupša ka morago ba gana dithuto tša gagwe gomme “ba se sa hlwa ba sepela le yena.” (Joh. 6:66) Lega go le bjalo, Jesu ga se a ka a dumelela go se arabele gabotse ga ba bangwe go mo dira gore a nagane eka molaetša wa gagwe ga o bohlokwa. Gaešita le ge bontši bja peu yeo a e bjetšego bo sa tšweletša dienywa, Jesu o ile a lebiša tlhokomelo botseng bjoo a bego a bo dira. O ile a bona gore mašemo a šweufaletše go bunwa gomme a hwetša lethabo le legolo go thušeng punong yeo. (Bala Johane 4:35, 36.) Go e na le go fo bona mobu o sa tšweletšego selo magareng ga mahlaka a mabele, na le rena ka mo go swanago re ka lebiša tlhokomelo punong yeo e ka bago e le gona tšhemong yeo re e abetšwego? Anke re hlahlobeng kamoo re ka bolokago boemo bjo bo bjalo bjo bobotse bja kgopolo.

Bjala ka Morero wa go tlo Buna

10, 11. O ka dira’ng gore o dule o thabile?

10 Molemi o bjala peu ka morero wa go tlo buna. Ka mo go swanago, re swanetše go dira boboledi ka morero wa go thoma dithuto tša Beibele. Go thwe’ng ge e ba ka mehla o fetša nako e ntši bodireding bja tšhemo eupša o hwetša batho ba mmalwa ka gae goba o sa hwetše batho bao o ka dirago maeto a go boela go bona? Se se ka go nyamiša. Na o swanetše go tlogela bodiredi bja ntlo le ntlo? Le gatee! Go sa dutše go hwetšwa batho ba bantši ka modiro wo wa go bolela wo o bego o dutše o dirišwa ka nako e telele e bile o atlega.

11 Lega go le bjalo, e le gore o dule o thabile, na o ka katološa mekgwa ya gago ya go dira boboledi, mohlomongwe wa akaretša ditsela tše dingwe tša go fihlelela batho? Ka mohlala, na o ile wa leka go nea bohlatse go batho setarateng goba mafelong a bona a mošomo? Na o ka ikgokaganya le batho ka mogala goba wa hwetša dinomoro tša mogala tša bao o šetšego o boledišane le bona ka molaetša wa Mmušo e le gore o ka ba leletša? Ka go phegelela le ka go feto-fetoga le maemo bodireding bja gago, o tla thabela go hwetša batho bao ba tlago go arabela gabotse molaetšeng wa Mmušo.

Go Lebeletšana le go Hloka Kgahlego

12. Re ka dira’ng ge e ba batho ba bantši tšhemong ya gabo rena ba bonagala ba se na kgahlego?

12 Go thwe’ng ge e ba batho ba bantši tšhemong ya lena ba se na kgahlego ka bodumedi? Na o ka thoma poledišano ka tsela yeo e tlago go tsoša kgahlego? Moapostola Paulo o ngwaletše badumedi-gotee le yena kua Korinthe gore: “Go Bajuda ke bile bjalo ka Mojuda, . . . go bao ba lego tlase ga molao ke bile bjalo ka yo a lego tlase ga molao, le ge nna ke se tlase ga molao.” Maikemišetšo a Paulo e be e le afe? O itše: “Ke bile dilo tšohle go batho ba mehuta ka moka, e le gore ka mešegofela ke phološe ba bangwe.” (1 Bakor. 9:20-22) Na le rena re ka hwetša dilo tšeo re dumelelanago ka tšona le batho bao ba lego tšhemong ya gabo rena? Batho ba bantši bao e sego ba bodumedi ba nyaka go kaonefatša maphelo le ditswalano tša malapa a bona. Le gona ba ka ba ba tsoma morero wa bophelo. Na re ka bolela molaetša wa Mmušo go batho ba bjalo ka tsela yeo e tlago go ipiletša go bona?

13, 14. Re ka kgona bjang go oketša lethabo leo re le hwetšago modirong wa go dira barutiwa?

13 Bagoeledi ba bantši ba okeditše lethabo la bona leo ba le hwetšago modirong wa go dira barutiwa, gaešita le mafelong ao go ona batho ba bantši ba bonagalago ba se na kgahlego. Bjang? Ka gore ba ithute leleme le šele. Banyalani ba bangwe bao ba lego nywageng ya bona ya bo-60 ba ile ba hwetša gore barutwana ba dikete ba ma-China le malapa a bona ba dula tšhemong e abetšwego phuthego ya gabo bona. Monna o re: “Ka baka la se, re ile ra tutueletšega go ithuta se-China.” O oketša ka gore: “Gaešita le ge se se be se bolela go fetša nako letšatši le letšatši re ithuta leleme leo, se ile sa feleletša ka gore re be le dithuto tše dintši tša Beibele tšeo re bego re di swara le batho bao ba bolelago se-China lefelong la rena.”

14 Gaešita le ge o ka se kgone go ithuta leleme le šele, o ka diriša gabotse pukwana ya Good News for People of All Nations ge o kopana le batho bao ba bolelago leleme le lengwe. Gape o ka ba le dipuku tša leleme la batho bao o kopanago le bona. Ke therešo gore go nyakega nako le maiteko a oketšegilego gore re boledišane le batho bao ba bolelago leleme le lengwe le ba setšo se sengwe. Eupša o se ke wa hlokomologa molao wa motheo woo o hwetšagalago ka Lentšung la Modimo o rego: “Yo a bjalago ka bontši le go buna o tla buna ka bontši.”—2 Bakor. 9:6.

Phuthego ka Moka e a Akaretšwa

15, 16. (a) Ke ka baka la’ng modiro wa go dira barutiwa e le boikarabelo bja phuthego ka moka? (b) Batšofadi ba kgatha tema efe?

15 Lega go le bjalo, go dira barutiwa ga se gwa ithekga ka maiteko a motho o tee feela. Go e na le moo, ke maiteko a phuthego ka moka. Ka baka la’ng? Jesu o itše: “Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.” (Joh. 13:35) Seo ke sa therešo ka gore ge barutwana ba Beibele ba e-ba gona dibokeng, gantši ba kgahlwa ke boemo bjo lerato bja dipokano tša rena. Morutwana yo mongwe wa Beibele o ngwadile gore: “Ke tloga ke thabela go ba gona dibokeng. Batho ba gona ba dira gore ke ikwe ke amogelegile e le ruri!” Jesu o itše bao e bago balatedi ba gagwe ba ka ganetšwa ke malapa a bona. (Bala Mateo 10:35-37.) Lega go le bjalo, o holofeditše gore ka phuthegong ba tla ba le “bana babo [bona] le dikgaetšedi le bo-mma le bana” ba bantši ba moya.—Mar. 10:30.

16 Ka mo go kgethegilego, bana babo rena le dikgaetšedi ba tšofetšego ba kgatha tema ya bohlokwa go thušeng barutwana ba Beibele go dira tšwelopele. Bjang? Gaešita le ge ba bangwe ba batšofadi ba sa kgone go swara thuto ya Beibele, dikarabo tša bona tše di agago dibokeng tša phuthego di matlafatša tumelo ya bohle bao ba ba theeditšego. Pego ya bona ya go sepela “tseleng ya xo loka” e dira gore phuthego e kgahliše gomme e gogela batho ba dipelo tše di botegago mokgatlong wa Jehofa.—Die. 16:31.

Go Fenya Dipoifo tša Rena

17. Re ka dira’ng go fenya go ikwa re sa swanelege?

17 Go thwe’ng ge e ba o tshwenywa ke go ikwa o sa swanelege? Gopola gore Jehofa o ile a thuša Moše ka go mo nea moya o mokgethwa le modirišani, ngwanabo e lego Arone. (Ek. 4:10-17) Jesu o holofeditše gore moya wa Modimo o tla re thekga modirong wa go nea bohlatse. (Dit. 1:8) Go feta moo, Jesu o ile a roma badiri go yo dira modiro wa boboledi ka babedi ka babedi. (Luka 10:1) Ka gona, ge e ba o hwetša e le tlhohlo go swara thuto ya Beibele, rapelela moya wa Modimo gore a go nee bohlale gomme o šome le mogoeledi-gotee yo a ka go neago kgodišego le yoo phihlelo ya gagwe e ka go thušago. Go matlafatša tumelo go gopola gore Jehofa o kgethile go diriša batho ba tlwaelegilego—“dilo tše fokolago tša lefase”—go phethagatša modiro wo o mogolo.—1 Bakor. 1:26-29.

18. Re ka fenya bjang go boifa go palelwa?

18 Re ka fenya bjang go boifa go palelwa? Re dira gabotse go gopola gore go dira barutiwa ga go swane le go apea dijo tšeo go butšwa le go se butšwe ga tšona go ithekgilego ka motho o tee—moapei. Go e na le moo, go dira gore motho e be morutwana go akaretša bonyenyane badirišani ba bararo. Jehofa o dira karolo ya bohlokwa kudu e lego go gogela batho go yena. (Joh. 6:44) Rena le ba bangwe ka phuthegong re dira seo re ka se kgonago go diriša bokgoni bja go ruta e le gore re thuše morutwana go dira tšwelopele. (Bala 2 Timotheo 2:15.) Ke moka, morutwana o swanetše go dira ka go dumelelana le seo a ithutago sona. (Mat. 7:24-27) Ge e ba motho a kgaotša go ithuta Beibele, re ka nyamišwa ke seo. Re holofela gore barutwana ba Beibele ba tla dira kgetho e swanetšego, eupša motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go “ikarabela go Modimo.”—Baroma 14:12.

Meputso ke Efe?

19-21. (a) Re hwetša mehola efe ge re swara dithuto tša Beibele? (b) Jehofa o lebelela bohle bao ba tšeago karolo modirong wa boboledi bjang?

19 Go swara dithuto tša Beibele go re thuša go tšwela pele re lebišitše tlhokomelo go tsomeng Mmušo pele. Le gona go re thuša go nweletša ditherešo tša Lentšu la Modimo ka mo go tseneletšego menaganong le dipelong tša rena. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Mmulamadibogo yo a bitšwago Barak o re: “Go swara dithuto tša Beibele go go šušumeletša go ba morutwana yo mokaone wa Lentšu la Modimo. Ke hwetša gore ke swanetše go matlafatša kgodišego ya-ka ka noši pele nka ruta motho yo mongwe ka mo go lekanego.”

20 Ge e ba o sa sware thuto ya Beibele, na se se ra gore tirelo ya gago go Modimo ga e bohlokwa? Le gatee! Jehofa o tšeela godimo kudu maiteko a rena a go mo tumiša. Bohle bao ba tšeago karolo modirong wa boboledi ke “badirišani ba Modimo.” Lega go le bjalo, go swara thuto ya Beibele go tliša lethabo le le oketšegilego ge re bona kamoo Modimo a godišago peu yeo re e bjetšego. (1 Bakor. 3:6, 9) Mmulamadibogo yo a bitšwago Amy o re: “Ge o dutše o bona morutwana wa Beibele a dira tšwelopele, o ikwa o leboga Jehofa kudu ge a ile a go diriša go nea motho yo mongwe mpho ya bohlokwa—sebaka sa go tseba Jehofa le go amogela bophelo bjo bo sa felego.”

21 Go dira sohle seo re ka se kgonago go thoma le go swara dithuto tša Beibele go tla re thuša go tšwela pele re lebišitše tlhokomelo go hlankeleng Modimo gona bjale e bile go tla matlafatša tumelo ya rena ya go phologela lefaseng le lefsa. Ka thekgo ya Jehofa, gape re ka thuša go phološa bao ba re theetšago. (Bala 1 Timotheo 4:16.) Seo se tla re tlišetša lethabo e le ruri!

Na o a Gopola?

• Ke ditlhohlo dife tšeo di ka šitišago ba bangwe go swara dithuto tša Beibele?

• Re ka dira’ng ge e ba batho ba bantši tšhemong ya gabo rena ba bonagala ba se na kgahlego?

• Re hwetša meputso efe ge re swara dithuto tša Beibele?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 9]

Na o katološa mekgwa ya gago ya go dira boboledi e le gore o hwetše batho ba dipelo tše di botegago?