‘Tlaa o be Molatedi Wa-ka’

“Ge e ba motho le ge e le ofe a nyaka go ntšhala morago, a a itatole gomme a tšee kota ya gagwe ya tlhokofatšo letšatši le letšatši a ntatele.”​—LUKA 9:23.

1, 2. (a) Jesu o neile taletšo efe? (b) O arabetše bjang taletšong ya Jesu?

GO YA mafelelong a bodiredi bja gagwe, Jesu o be a nea bohlatse kua Perea, tikologong ya ka mošola wa Jorodane, ka leboa-bohlabela la Judea. O ile a batamelwa ke lesogana leo le ilego la mmotšiša seo le swanetšego go se dira e le gore le je bohwa bja bophelo bjo bo sa felego. Ka morago ga gore Jesu a lemoge gore lesogana le le be le latela Molao wa Moše ka potego, o ile a fetišetša taletšo e kgahlišago. O itše: “Sepela o yo rekiša dilo tše o nago le tšona o nee badiidi, gomme o tla ba le lehumo legodimong, ke moka o tle o be molatedi wa-ka.” (Mar. 10:2) Anke o nagane feela—taletšo ya go latela Jesu, Morwa yo a tswetšego a nnoši wa Modimo yo a Phagamego Kudu!

² Lesogana leo le ile la gana taletšo yeo, eupša ba bangwe ba ile ba e amogela. Pejana, Jesu o be a boditše Filipi gore: “E-ba molatedi wa-ka.” (Joh. 1:43) Filipi o ile a dumela gomme ka morago a ba moapostola. Jesu o ile a bušeletša taletšo yona yeo go Mateo gomme le yena a e amogela. (Mat. 9:9; 10:2-4) Ka kgonthe, Jesu o ile a fetišetša taletšo e swanago go bohle bao ba ratago go loka ge a be a re: “Ge e ba motho le ge e le ofe a nyaka go ntšhala morago, a a itatole gomme a tšee kota ya gagwe ya tlhokofatšo letšatši le letšatši a ntatele ka go se kgaotše.” (Luka 9:23) Ka gona motho le ge e le ofe a ka ba molatedi wa Jesu ge e ba a rata e le ka kgonthe. Na o na le kganyogo e bjalo? Bontši bja rena re šetše re amogetše taletšo e botho ya Jesu gomme re e fetišetša go ba bangwe bodireding bja tšhemo.

3. Re ka phema bjang go gogolega gore re se sa hlwa re latela Jesu?

³ Lega go le bjalo, ka manyami, ba bangwe bao ba bontšhitšego kgahlego therešong ya Beibele ga ba dire tšwelopele. Go e na le moo, ba goga maoto gomme mafelelong ba a “gogolega” ba se sa hlwa ba latela Jesu. (Baheb. 2:1) Re ka phema bjang go wela molabeng woo? Go a thuša go ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng ke kgethile go latela Jesu? Go bolela’ng go mo latela? Go gopola dikarabo tša dipotšišo tše go tla re thuša gore re matlafatše boikemišetšo bja rena bja go dula re le tseleng e botse yeo re e kgethilego. Gape go tla re thuša go kgothaletša ba bangwe go latela Jesu.

Ke ka Baka La’ng re Swanetše go Latela Jesu?

4, 5. Ke ka baka la’ng Jesu a swanelega go ba moetapele?

⁴ Moporofeta Jeremia o boletše gore: “Morêna, ke a tseba; motho tsela y’axwe xa’ e buše; le monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.” (Jer. 10:23) Histori e hlatsetše go ba ga therešo ga mantšu a Jeremia. Go bile molaleng kudu gore batho ba sa phethagalago ba ka se kgone go ipuša ka katlego. Re amogetše taletšo ya go latela Jesu ka gobane re lemogile gore o a swanelega go ba Moetapele wa rena ka tsela yeo go se nago motho yo a ka swanago le yena. Ela hloko tše dingwe tša ditshwanelego tša Jesu.

⁵ Sa pele, Jesu o kgethilwe ke Jehofa ka boyena e le Mesia wa Moetapele. Ke mang yo a tsebago gakaone go feta Mmopi wa rena gore re nyaka moetapele wa mohuta mang? Sa bobedi, Jesu o na le dika tšeo re ka di ratago le go di ekiša. (Bala Jesaya 11:2, 3.) Ke mohlala o phethagetšego. (1 Pet. 2:21) Sa boraro, Jesu o kgomega kudu ka bao ba mo latelago, go etša ge a bontšhitše ka go ba hwela. (Bala Johane 10:14, 15.) Le gona o ipontšha e le modiši yo a hlokomelago bjalo ka ge a re hlahla go re iša bophelong bjo bo tlišago lethabo gona bjale le bjo bo lebišago bokamosong bjo bo sa felego. (Joh. 10:10, 11; Kut. 7:16, 17) Ka baka la lebaka le le a mangwe, re dirile phetho e bohlale ge re kgethile go mo latela. Lega go le bjalo, tsela e bjalo e akaretša’ng?

6. Go latela Jesu go akaretša’ng?

 ⁶ Go ba balatedi ba Kriste go bolela se se fetago go fo ipitša Bakriste. Batho ba ka bago dimilione tše dikete tše pedi lehono ba ipolela gore ke Bakriste, eupša ditiro tša bona di ba utolla e le “badiri ba go hloka molao.” (Bala Mateo 7:21-23.) Ge batho ba bontšha kgahlego taletšong ya go latela Jesu, re ba bontšha gore Bakriste ba therešo ba dumelelanya tsela ya bona ka moka ya bophelo le dithuto tša gagwe le mohlala—gomme ba dira bjalo letšatši le letšatši maphelong a bona. E le gore re bontšhe seo se bolelwago ke se, ela hloko tše dingwe tša dilo tšeo re di tsebago ka Jesu.

Ekiša Mohlala wa Jesu wa Bohlale

7, 8. (a) Bohlale ke’ng, gomme ke ka baka la’ng Jesu a e-na le bjo bogolo? (b) Jesu o bontšhitše bohlale bjang, gona re ka mo ekiša bjang?

⁷ Jesu o bontšhitše dika tše dintši tše di kgahlišago eupša re tla lebiša tlhokomelo go tše nne: bohlale bja gagwe, boikokobetšo, phišego le lerato. Sa pele, ela hloko bohlale bja gagwe—bokgoni bja gagwe bja go diriša tsebo le temogo ka tsela e šomago. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Go [Jesu] go utilwe ka kelohloko mahumo ohle a bohlale le a tsebo.” (Bakol. 2:3) Jesu o hweditše kae bohlale bjo bo bjalo? O boletše ka boyena gore: “Ke bolela dilo tše go etša ge Tate a nthutile.” (Joh. 8:28) Bohlale bja gagwe bo be bo e-tšwa go Jehofa, ka gona ga re makatšwe ke dikahlolo tše bohlale tšeo a di bonagaditšego.

⁸ Ka mohlala, Jesu o bontšhitše kahlolo e botse ge a be a kgetha tsela ya gagwe ya bophelo. Se se akareditše diphetho tša gagwe, tsela yeo a bego a itebelela ka yona le ditirišano tša gagwe le batho ba bangwe. O ile a kgetha go boloka bophelo bja gagwe bo le bonolo, a lebiša tlhokomelo selong se tee feela: e lego go dira thato ya Modimo. Ka bohlale o neetše nako le matla a gagwe bakeng sa go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo. Re latela mohlala wa Jesu ka go katanela go boloka ‘leihlo le le lokilego’ gomme ka go rialo, re phema go ikimetša ka dilo tše di se nago mohola tše di nyakago matla le tlhokomelo e ntši. (Mat. 6:22) Bakriste ba bantši ba gatile megato ya go nolofatša tsela ya bona ya bophelo e le gore ba ka neela nako e oketšegilego bodireding. Ba bangwe ba tsenetše tirelo ya bobulamadibogo. Ge e ba o yo mongwe wa bona, o tloga o retwa. Go “tsoma mmušo pele” go tliša lethabo le legolo le kgotsofalo.—Mat. 6:33.

Ikokobetše go Swana le Jesu

9, 10. Jesu o bontšhitše bjang gore o ikokobeditše?

⁹ Sebopego sa bobedi sa semelo sa Jesu seo re tlago go se ahla-ahla ke boikokobetšo bja gagwe. Ge batho ba sa phethagalago ba newa taolo gantši ba ikwa ba phagametše ba bangwe. Ruri ba fapane kudu le Jesu! Go sa šetšwe maemo a gagwe a bohlokwa go phethagatšweng ga morero wa Jehofa, Jesu ga se a ka a bontšha boikgogomošo le bjo bonyenyane. Le gona re kgothaletšwa go mo ekiša. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Dulang le e-na le boemo bjo bja monagano bjo bo bego bo le go Kriste Jesu, yoo, gaešita le ge a be a le ka sebopego sa Modimo a sa kago a nagana ka go thopa, e lego, gore o swanetše go lekana le Modimo. Aowa, eupša o ile a itlhohlora a ba ka sebopego sa mohlanka a swana le batho.” (Bafil. 2:5-7) Seo se be se akaretša eng?

¹⁰ Jesu o bile le tokelo ya letago ya go dula le Tatagwe legodimong, eupša o ile a “itlhohlora” ka go rata. Bophelo bja gagwe bo ile bja fetišetšwa popelong ya kgarebe ya Mojuda, moo a bego a tla gola ka dikgwedi tše senyane go fihlela ge a belegwa bjalo ka lesea leo le sa kgonego go ikemela lapeng la mmetli yo a ikokobeditšego. Lapeng la Josefa, Jesu o ile a gola a ba ngwana yo a ithutago  go sepela, a ba mošemanyana gomme a ba lesogana. O be a se na sebe. Lega go le bjalo bofseng bja gagwe ka moka o ile a dula a ikokobeletša batswadi ba gagwe ba batho bao e bego e le badiradibe. (Luka 2:51, 52) A boikokobetšo bjo bogolo gakaakang!

11. Re ka ekiša boikokobetšo bja Jesu ka ditsela dife?

¹¹ Re ekiša boikokobetšo bja Jesu ge re amogela ka go rata dikabelo tšeo ka dinako tše dingwe di bonagalago e le tša tlasana. Ka mohlala, ela hloko kabelo ya go bolela ditaba tše dibotse. Modiro o bjalo o ka bonagala e le wa tlasana, kudu-kudu ge batho ba arabela ka go se bontšhe kgahlego, ba re kwera goba ba re hloya. Lega go le bjalo, ka go kgotlelela modirong wa boboledi, re thuša ba bangwe go arabela taletšong ya Jesu ya gore ba mo latele. Ka go rialo re thuša go phološa batho. (Bala 2 Timotheo 4:1-5.) Mohlala o mongwe ke wa go hlokomela Holo ya rena ya Mmušo. Se se ka akaretša go dira mediro e bjalo ka go tšholla ditlakala, go koropa mabato le go hlwekiša dintlwana tša boithomelo—yeo ka moka e lego mediro ya tlasana! Lega go le bjalo, re a lemoga gore go hlokomela Holo ya rena ya Mmušo—lefelo la borapedi bjo bo sekilego lefelong la gabo rena—ke karolo ya tirelo ya rena e kgethwa. Ka go phetha ka go rata dikabelo tše di bonagalago e le tša tlasana, re bontšha boikokobetšo gomme ka go rialo re latela mohlala wa Kriste.

Fišega go Swana le Jesu

12, 13. (a) Jesu o bontšhitše phišego bjang, gomme ke’ng seo se bego se mo tutueletša go dira bjalo? (b) Re tla tutuetšwa ke’ng gore re fišege bodireding?

¹² Ela hloko phišego ya Jesu bodireding. Jesu o dirile dilo tše dintši ge a be a le mo lefaseng. Ge e be e sa le ngwana, go bonagala a ile a šoma le tatagwe yo e sego wa madi e lego Josefa modirong wa go betla. Nakong ya bodiredi bja gagwe, Jesu o ile a dira mehlolo, go akaretša go fodiša balwetši le go tsoša bahu. Eupša modiro wa gagwe o mogolo e be e le wa go dira boboledi bja ditaba tše dibotse le go ruta bao ba bego ba ikemišeditše go theetša. (Mat. 4:23) Bjalo ka balatedi ba gagwe, re na le modiro o swanago wo re swanetšego go o dira. Ka gona, re ka latela bjang mohlala wa gagwe? Se sengwe sa dilo tšeo re ka di dirago ke go ba le mabaka a swanago le a Jesu a go dira modiro wo.

¹³ Go feta tšohle, Jesu o be a tutuetšwa ke go rata Modimo. Eupša Jesu gape o be a rata ditherešo tšeo a bego a di ruta. O be a lebelela ditherešo tšeo e le mahumo a bohlokwa gomme o be a fagahlela go di botša ba bangwe. Ka moka ga rena bjalo ka barutiši goba ‘bahlahli ba phatlalatša’ re ikwa ka tsela e swanago. Anke o nagane feela ka ditherešo tše dingwe tša bohlokwa tšeo re ithutilego tšona Lentšung la Modimo. Re tseba kgang  ya bogoši bja legohle le kamoo e tla rarollwago ka gona. Re kwešiša ka mo go kwagalago seo Mangwalo a se rutago ka boemo bja bahu le ditšhegofatšo tša nakong e tlago lefaseng le lefsa la Modimo. Go sa šetšwe gore re sa tšwa go ithuta ditherešo tše bjalo goba gore ke kgale re ithutile tšona, ga di lahlegelwe ke bohlokwa bja tšona. Go sa šetšwe gore ke kgale re ithutile ditherešo tše goba go se bjalo, ditherešo tše bjalo ke mahumo a bohlokwa kudu. (Bala Mateo 13:52.) Ka go dira boboledi ka phišego e tšwago pelong, re fetišetša lerato leo ka lona re ratago seo Jehofa a re rutilego sona go ba bangwe.

14. Re ka ekiša bjang mokgwa wa Jesu wa go ruta?

¹⁴ Le gona, ela hloko kamoo Jesu a rutilego ka gona. O be a dula a lebiša batheetši ba gagwe Mangwalong. Ka mehla o be a tšweletša ntlha e bohlokwa ka gore: “Go ngwadilwe gwa thwe.” (Mat. 4:4; 21:13) Mantšung a gagwe ao a begilwego, o ile a tsopola ka go lebanya goba a šupa ka go se lebanye palong ya ka godimo ga seripa-gare sa Mangwalo a Seheberu. Ka go swana le Jesu, re ithekga kudu ka Beibele bodireding bja rena gomme re katanela go bala Mangwalo neng goba neng ge go kgonega. Ka tsela yeo, re thuša ba dipelo tše dibotse go iponela ka noši gore re ruta dikgopolo tša Modimo e sego tša rena. Go a re thabiša ge motho a dumela go bala go tšwa Beibeleng gomme a dumela re ahla-ahla le yena bohlokwa bja Lentšu la Modimo le seo le se bolelago! Le gona, ge ba bjalo ba amogela taletšo ya go latela Jesu, lethabo la rena e ba le legolo.

Go Latela Jesu go Bolela go Rata ba Bangwe

15. Seka se se kgethegilego sa Jesu e be e le sefe, gomme go nagana ka sona go ka re kgoma bjang?

¹⁵ Sebopego sa mafelelo sa bophelo bja Jesu se re tlago go se ahla-ahla ke se se ruthetšago pelo kudu go di feta—go rata ga gagwe batho. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lerato leo Kriste a nago le lona le a re gapeletša.” (2 Bakor. 5:14) Ge re naganišiša ka lerato leo Jesu a nago le lona go Jehofa, go batho ka kakaretšo le go rena bjalo ka motho ka o tee ka o tee, dipelo tša rena di kgongwa ke seo gomme re kwa re gapeletšega go latela mohlala wa gagwe.

16, 17. Jesu o bontšhitše ka ditsela dife gore o rata ba bangwe?

¹⁶ Jesu o bontšhitše bjang gore o rata ba bangwe? Go ikemišetša go gafa moya wa gagwe bakeng sa batho e be e le pontšho e kgolo ya lerato la gagwe. (Joh. 15:13) Eupša nakong ya bodiredi bja gagwe, Jesu o bontšhitše lerato ka ditsela tše dingwe gape. Ka mohlala, o be a e-na le kwelobohloko go bao ba tlaišegago. Ge a bona Maria le bao a bego a e-na le bona ba lla ka baka la lehu la Latsaro, o ile a kgongwa kudu ke manyami a bona. Gaešita le ge a be a le kgaufsi le go tsoša Latsaro, Jesu o ile a kgomega kudu moo a ilego a “ntšha megokgo.”—Joh. 11:35.

¹⁷ Mathomong a bodiredi bja Jesu, molephera o ile a batamela Jesu gomme a re: “Ge feela o rata, o ka ntlhwekiša.” Jesu o ile a arabela bjang? Pego e re: “A hlomoga pelo.” Ke moka o ile a dira selo  se sengwe se se sa tlwaelegago. “A otlolla letsogo la gagwe a mo kgwatha, gomme a re go yena: ‘Ke a rata. Hlweka.’ Lephera la mo tloga ka yona nako yeo, a hlweka.” Ka tlase ga Molao wa Moše, balephera ba be ba sa hlweka gomme ruri Jesu o be a ka kgona go fodiša monna yo ntle le go mo kgwatha. Lega go le bjalo, ge Jesu a be a fodiša molephera yo, o ile a dira gore a kwe ge a kgongwa ke motho yo mongwe, mohlomongwe ka lekga la pele ka morago ga nywaga e mentši. A kwelobohloko e lerato gakaakang!—Mar. 1:40-42.

18. Re ka bontšha bjang go “kwelana bohloko”?

¹⁸ Bjalo ka balatedi ba Kriste, re laelwa gore re bontšhe lerato la rena ka go “kwelana bohloko.” (1 Pet. 3:8) Go ka ba go se bonolo go kwešiša maikwelo a modumedi-gotee le rena yo a tlaišwago ke bolwetši bjo šoro goba kgateletšego e tseneletšego—kudu-kudu ge e ba rena ka noši re sa ka ra kwa bohloko bjo bjalo. Lega go le bjalo, Jesu o ile a bontšha kwelobohloko go bao ba bego ba babja gaešita le ge yena a se a ka a babja. Re ka hlagolela kwelobohloko e swanago bjang? Ka go theetša ka go se fele pelo ge bao ba tlaišegago ba re tšhollela sa mafahleng ka go re botša maikwelo a bona. Re ka ipotšiša gore, ‘Ge e ba ke be ke le boemong bja bona, ke be ke tla ikwa bjang?’ Ge e ba re naganela maikwelo a ba bangwe ka mo go tseneletšego, re tla kgona go “[bolela] ka mo go homotšago le meoya e nyamilego.” (1 Bathes. 5:14) Ka go dira bjalo, re tla ba re latela mohlala wa Jesu.

19. Mohlala wa Jesu o re kgoma ka ditsela dife?

¹⁹ A thuto e kgahlišago gakaakang yeo re e hwetšago mantšung le ditirong tša Jesu Kriste! Ge re tšwela pele re ithuta ka yena ka mo go oketšegilego, e ba moo re nyakago go swana le yena kudu—e bile ke moo re bilego re nyaka go thuša ba bangwe go dira se se swanago. Ka gona, anke re thabišweng e le ka kgonthe ke go latela Kgoši yeo e lego Mesia—gona bjale le ka mo go sa felego!

Na o ka Hlalosa?

• Re ka bontšha bjang bohlale go swana le Jesu?

• Re ka bontšha boikokobetšo ka ditsela dife?

• Ke bjang re ka hlagolelago go ba mafolofolo bodireding?

• Re ka ekiša Jesu ka ditsela dife tabeng ya go bontšha lerato go ba bangwe?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 5]

KGATIŠO YEO E RE THUŠAGO GO EKIŠA KRISTE

Kopanong ya selete ya 2007, go ile gwa lokollwa puku ya matlakala a 192 ka Seisemane yeo e nago le sehlogo se se rego “Come Be My Follower.” Kgatišo ye e hlametšwe go thuša Bakriste go lebiša tlhokomelo go Jesu, kudu-kudu dikeng le medirong ya gagwe. Ka morago ga dikgaolo tše pedi tša mathomo, karolo ya mathomo e na le kakaretšo e kopana ya dika tše di lemogegago tša Jesu—boikokobetšo bja gagwe, sebete, bohlale, go kwa le go kgotlelela ga gagwe.

Ka morago ga moo go na le dikarolo tša mediro ya Jesu bjalo ka morutiši le bjalo ka mogoeledi wa ditaba tše dibotse le mabapi le tše dingwe tša ditsela tšeo lerato la gagwe le ilego la bontšhwa ka tšona. Pukung ye ka moka, go tšweletšwa tsebišo yeo e tlago go thuša Mokriste go ekiša Jesu.

Re kgodišegile gore kgatišo ye e tla re tutuetša ka moka gore re itlhahlobe le go ipotšiša gore: ‘Na ke latela Jesu e le ka kgonthe? Nka mo latela kgaufsi kudu bjang?’ E tla thuša gape le bohle “bao ba nago le tshekamelo e swanetšego” gore e be balatedi ba Kriste.—Ditiro 13:48.

[Seswantšho go letlakala 4]

Jesu o ile a dumela go tla lefaseng le go belegwa e le ngwana wa motho. Seo se be se nyaka seka sefe?

[Seswantšho go letlakala 6]

Re tla tutuetšwa ke’ng gore re fišege bodireding?