Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Kutollo​—II

KE ENG seo se letšego ka pele bakeng sa bao ba rapelago Jehofa Modimo le bakeng sa bao ba sa mo rapelego? Bokamoso bja Sathane le batemona ba gagwe ke bofe? Batho bao ba kwago ba tla šegofatšwa bjang nakong ya Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete? Dikarabo tša dipotšišo tše gotee le tše dingwe tše bohlokwa di utollwa go Kutollo 13:1–22:21. * Dikgaolo tše di na le dipono tša mafelelo tše 9, tša dipono tše 16 tšeo moapostola Johane a di neilwego bofelong bja lekgolo la pele la nywaga C.E.

Johane o ngwala gore: “Go thaba yo a balago ka go hlaboša le bao ba kwago mantšu a boporofeta bjo, bao ba bolokago dilo tše di ngwadilwego go bjona.” (Kut. 1:3; 22:7) Go bala le go diriša seo re ithutago sona ka pukung ya Kutollo go ka tutuetša dipelo tša rena, gwa matlafatša tumelo ya rena go Modimo le go Morwa wa gagwe, Jesu Kriste, gomme gwa dira gore re be le kholofelo e phadimago ka bokamoso. *—Baheb. 4:12.

MERUFSI E ŠUPAGO YA BOGALE BJA MODIMO E A TŠHOLLWA

(Kut. 13:1–16:21)

Kutollo 11:18 e re: “Ditšhaba tša galefa, gomme kgalefo ya [Modimo] ya tla, le nako e beilwego ya . . . go senya bao ba senyago lefase.” Ge pono ya seswai e nea lebaka la go tla ga bogale bja Modimo, e bontšha mediro ya ‘sebata se nago le dinaka tše lesome le dihlogo tše šupago.’—Kut. 13:1.

Ponong ya senyane, Johane o bona “Kwana e eme Thabeng ya Tsione” e na le “ba dikete tše lekgolo-masome-nne-nne.” Ba “rekilwe gare ga batho.” (Kut. 14:1, 4) Ditsebišo tša barongwa di a latela. Ponong e latelago, Johane o bona “barongwa ba šupago ba nago le dikotlo tše šupago.” Go molaleng gore Jehofa ke yena a laelago barongwa go tšhollela “merufsi e šupago ya bogale bja Modimo” dikarolong tše fapa-fapanego tša lefase la Sathane. Merufsi e na le ditsebišo le ditemošo tša dikahlolo tšeo Modimo a tlago go di phetha. (Kut. 15:1; 16:1) Dipono tše tše pedi di hlalosa dikahlolo tše dingwe tša Mmušo tšeo di sepedišanago le madimabe a boraro le go letšwa ga phalafala ya bošupa.—Kut. 11:14, 15.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

13:8​—‘Puku ya bophelo ya Kwana’ ke’ng? Ke puku ya seswantšhetšo yeo e nago le maina a bao ba bušago le Jesu Kriste Mmušong wa legodimong. E akaretša le maina a Bakriste ba tloditšwego bao ba sa lego lefaseng, bao ba nago le kholofelo ya go phela legodimong.

13:11-13​—Sebata sa dinaka tše pedi se itshwara bjang bjalo ka drakone le go dira gore mollo o theoge legodimong? Taba ya gore sebata sa dinaka tše pedi—Mmušo wa Lefase wa Maisemane le Maamerika—se bolela bjalo ka drakone e bontšha gore se diriša ditšhošetšo, kgatelelo le ntwa go gapeletša batho go amogela mokgwa wa sona wa go buša. Se dira gore mollo o theoge legodimong ka go itira moporofeta, ka go bolela gore se fentše madira a mabe dintweng tše pedi tša lefase tša lekgolong la bo-20 la nywaga, le go bolela gore se fentše Bokomanisi.

16:17​—‘Moya’ woo morufsi wa bošupa o tšhollelwago go wona ke ofe? ‘Moya’ o swantšhetša tsela ya bosathane ya go nagana, ‘moya [tshekamelo ya kgopolo] woo bjale o šomago go barwa ba go se kwe.’ Moya wo wa  mpholo o hengwa ke tshepedišo ya Sathane ka moka e kgopo.—Baef. 2:2.

Seo re Ithutago Sona:

13:1-4, 18. “Sebata” seo se swantšhetšago mebušo ya batho se “rotoga lewatleng,” ke gore mašabeng a ferekanego a batho. (Jes. 17:12, 13; Dan. 7:2-8, 17) Sebata se, seo se tšweleditšwego le go newa matla ke Sathane, se na le palo 666, yeo e swantšhetšago boemo bjo bo phagamego bja go se phethagale. Go tseba gore sebata seo ke eng go re thuša gore re se ke ra se latela goba go se rapela ka ge batho ba bangwe ba dira.—Joh. 12:31; 15:19.

13:16, 17. Go sa šetšwe mathata ao re ka kopanago le ona ge re phetha mediro e bjalo ya letšatši le letšatši, bjalo ka go “reka goba go rekiša,” ga se ra swanela go dumelela sebata se gapeletša go laola maphelo a rena. Go amogela ‘leswao la sebata seatleng sa rena le phatleng,’ go tla swana le go dumelela sebata se laola ditiro tša rena goba menagano ya rena.

14:6, 7. Tsebišo yeo e dirwago ke barongwa e re ruta gore re swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo o hlomilwego wa Modimo re e-na le maikwelo a go akgofa ga nako. Re swanetše go thuša barutwana ba rena ba Beibele go hlagolela go boifa Modimo le go nea Jehofa letago.

14:14-20. Ge puno ya “dibjalo tša lefase,” ke gore, go kgoboketšwa ga bao ba tlago go phološwa, e phethilwe, e tla ba nako ya gore morongwa a tšee “morara wa lefase” o kgobokeditšwego a o lahlele “segatelong sa morara se segolo sa bogale bja Modimo.” Morara woo—tshepedišo e bonagalago le e gobogilego ya mebušo ya Sathane e bušago batho ka “mašihla” a yona a dienywa tše kgopo—o tla senyetšwa sa ruri. Re swanetše go ikemišetša go se tutuetšwe ke morara wa lefase le.

16:13-16. ‘Dipolelo tše buduletšwego tše di sa hlwekago’ di swantšhetša phatlalatšo ya maaka ya batemona yeo e reretšwego go kgonthišetša gore dikgoši tša lefase ga di tutuetšwe ke go tšhollwa ga merufsi e šupago ya bogale bja Modimo eupša go e-na le moo di rapelwa go ya go lwa le Jehofa.—Mat. 24:42, 44.

16:21. Ge bofelo bja lefase le bo dutše bo batamela, go tsebatšwa ga dikahlolo tša Jehofa kgahlanong le tshepedišo e kgopo ya Sathane go ka akaretša dipolelo tše di lebanyago tša dikahlolo tša Modimo, tšeo di swantšhetšwago ke meetse a kgahlilego. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba tla tšwela pele ba roga Modimo.

KGOŠI E FENYAGO E A BUŠA

(Kut. 17:1–22:21)

“Babilona o Mogolo,” mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, ke karolo e šišimišago ya lefase le kgopo la Sathane. Pono ya bo-11 e o swantšha le “mogweba-ka-mmele yo mogolo”—mosadi wa boitshwaro bjo bo gobogilego—yo a “nametšego sebata sa mmala wa sekareleta.” O tla fedišetšwa sa ruri ke “dinaka tše lesome” tša sebata seo a se nametšego. (Kut. 17:1, 3, 5, 16) Ge pono e latelago e bapiša mogweba ka mmele le “motse o mogolo,” e tsebiša ka go wa ga gagwe gomme e bontšha tsebišo e akgofilego go batho ba Modimo e rego, “e-tšwang go yena.” Ba bantši ba llela go wa ga motse wo o mogolo. Lega go le bjalo, go ba le lethabo le legolo legodimong ka baka la “lenyalo la Kwana.” (Kut. 18:4, 9, 10, 15-19; 19:7) Ponong ya bo-13, monamedi wa “pere e tšhweu” o ya go lwa le ditšhaba. O fediša lefase le kgopo la Sathane.—Kut. 19:11-16.

Go thwe’ng ka “noga ya kgale, ye e bitšwago Diabolo le Sathane”? O tla “lahlelwa letsheng la mollo” neng? Yeo ke e nngwe ya ditaba tša pono ya bo-14. (Kut. 20:2, 10) Dipono tša mafelelo tše pedi di utolla ganyenyane bophelo bja nakong ya Nywaga e Sekete. Ge “kutollo” e fihla bofelong, Johane o bona ‘noka ya meetse a bophelo e fologa bogareng bja tsela e kgolo,’ gomme go dirwa taletšo e kgahlišago ya gore “mang le mang yo a nyorilwego” a tle.—Kut. 1:1; 22:1, 2, 17.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

17:16; 18:9, 10​—Ke ka baka la’ng “dikgoši tša lefase” di llela selo seo tšona ka botšona di se fedišitšego? Lebaka la tšona la go lla ke la boithati.  Ka morago ga go senywa ga Babilona o Mogolo, go molaleng gore dikgoši tša lefase di thoma go lemoga kamoo o bego o le bohlokwa ka gona go tšona. O dirile gore mediro ya tšona e bonagale e amogelega. Le gona, Babilona o Mogolo o ile a di thuša go di gokeleletša bafsa go ya ntweng. Go feta moo, o kgathile tema e kgolo ka go dira gore batho ba ikokobetše.

19:12​—Ke bjang Jesu e lego yena feela yo a tsebago leina la gagwe leo le sego la bolelwa? Go bonala leina le le emela maemo goba ditokelo, tše bjalo ka tšeo di begilwego go Jesaya 9:6, tšeo Jesu a bago le tšona nakong ya Letšatši la Morena. Ga go yo a tsebago leina le ge e se yena feela, ka ge ditokelo tše e le tša moswana-noši gomme e le yena yo a kwešišago gore go ba maemong a bjalo go bolela’ng. Lega go le bjalo, Jesu o thabela tše dingwe tša ditokelo tše le ditho tša sehlopha sa monyadiwa wa gagwe, ge e le gabotse o ‘ngwala leina la gagwe le lefsa go bona.’—Kut. 3:12.

19:14​—Ke bomang bao ba tlago go lwa ka lehlakoreng la Jesu ka Haramagedone? Barongwa gotee le batlotšwa ba fentšego bao ba šetšego ba hweditše kabelo ya bona ya legodimong, ba akaretšwa go ‘madira a legodimong’ ao a tlatšago Jesu ntweng ya Modimo.—Mat. 25:31, 32; Kut. 2:26, 27.

20:11-15​—Ke maina a bomang ao a ngwadilwego ‘lengwalong la go phuthwa [goba, “pukung”] la bophelo’? Ye ke puku yeo e nago le maina a bohle bao ba tlago go hwetša bophelo bjo bo sa felego—Bakriste ba tloditšwego, ditho tša lešaba le legolo le bahlanka ba botegago ba Modimo bao ba tlago go tsošwa nakong ya “tsogo ya ba lokilego.” (Dit. 24:15; Kut. 2:10; 7:9) Maina a bao ba tlago go tsošwa nakong ya “tsogo ya ba lokilego” a tla ngwalwa “lengwalong la go phuthwa la bophelo” ge feela ba dira dilo ka go dumelelana le ditaelo “tšeo di ngwadilwego mangwalong a go phuthwa” ao a butšwego nakong ya Nywaga e Sekete. Lega go le bjalo, maina a ga a ngwalwe ka enke e sa phumogego. Maina a batlotšwa a ngwalelwa sa ruri ka morago ga ge ba ipontšhitše ba botega go fihla lehung. (Kut. 3:5) Maina a bao ba hwetšago bophelo lefaseng a ngwalelwa sa ruri ge ba feta tekong ya mafelelo ka morago ga nywaga e sekete.—Kut. 20:7, 8.

Seo re Ithutago Sona:

17:3, 5, 7, 16. “Bohlale bjo bo tšwago godimo” bo re thuša go kwešiša “sephiri sa mosadi le sa sebata [sa mmala wa sekareleta] seo se mo rwelego.” (Jak. 3:17) Sebata se sa seswantšhetšo se thomile e le Kgwerano ya Ditšhaba gomme ka morago sa tsošološwa e le Ditšhaba tše Kopanego. Na go utollwa ga sephiri se ga go re tutueletše go ba mafolofolo modirong wa go bolela ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo le go tsebatša letšatši la Jehofa la kahlolo?

21:1-6. Re ka kgodišega gore ditšhegofatšo tšeo di tlago go tlišwa ke Mmušo, tšeo go boletšwego ka tšona e sa le pele e tla ba tša kgonthe. Ka baka la’ng? Ke ka baka la gore go boletšwe mabapi le tšona gore: “Di diragetše!”

22:1, 17. “Noka ya meetse a bophelo” e emela ditokišetšo tša Jehofa tša go phološa batho ba kwago sebeng le lehung. Karolo ya meetse ao e šetše e hwetšagala gona bjale. A re se keng ra amogela feela ka tebogo taletšo ya gore re tle gomme re “tšee meetse a bophelo ka ntle le tefo” eupša gape re e fetišetše go ba bangwe ka phišego!

[Mengwalo ya tlase]

[Seswantšho go letlakala 5]

A ditšhegofatšo tše di kgahlišago gakaakang tšeo Mmušo o tlago go di tlišetša batho ba kwago!