Dumelela Dipolelo tša Jesu di Kgoma Boemo bja Gago bja Kgopolo

“Yo Modimo a mo romilego o bolela dipolelo tša Modimo.”​—JOH. 3:34.

1, 2. Mantšu ao Jesu a a boletšego Thutong ya Thabeng a ka swantšhwa le eng, gona ke ka baka la’ng re ka re a be a theilwe ‘dipolelong tša Modimo’?

SE SENGWE sa diripa tše dikgolo tša taamane tšeo di tsebjago lehono ke seo se bitšwago Naledi ya Afrika sa boima bja 530-carat. Ruri ke legakabje le bohlokwa! Lega go le bjalo, selo se bohlokwa kudu ke dithuto tše bohlokwa tšeo di hwetšwago dipolelong tša Jesu tša Thuto ya Thabeng. Ga se mo go makatšago go tseba gore mothopo wa dipolelo tša Kriste ke Jehofa! Ge Beibele e bolela ka Jesu e re: “Yo Modimo a mo romilego o bolela dipolelo tša Modimo.”—Joh. 3:34-36.

² Lege e le gore thuto ya Thabeng e ka ba e neilwe ka tlase ga iri le seripa, e be e akaretša ditsopolo tše 21 go tšwa dipukung tše seswai tša Mangwalo a Seheberu. Ka gona, e be e tloga e theilwe ‘dipolelong tša Modimo.’ Anke ga bjale re bone gore ke bjang re ka dirišago tše dingwe tša dipolelo tše tše bohlokwa tšeo di hwetšwago thutong e matla ya Morwa wa Modimo yo a rategago.

“Thoma ka go Dira Khutšo le Ngwaneno”

3. Ka morago ga go lemoša barutiwa ba gagwe ka ditla-morago tša go boloka sekgopi, Jesu o ile a nea keletšo efe?

³ Bjalo ka Bakriste, re thabile e bile re na le khutšo ka gobane re na le moya o mokgethwa wa Modimo, gomme dienywa tša wona di akaretša lethabo le khutšo. (Bagal. 5:22, 23) Jesu o be a sa nyake gore barutiwa ba gagwe ba lahlegelwe ke khutšo le lethabo la bona, ka gona o ile a ba lemoša ka ditla-morago tša go boloka sekgopi nako e telele, tšeo di ka feleletšago ka lehu. (Bala Mateo  5:21, 22.) O ile a bolela se se latelago: “Ge o tliša mpho ya gago aletareng gomme ge o le moo wa gopola gore ngwaneno o na le se sengwe ka wena, tlogela mpho ya gago moo pele ga aletare, o tloge; thoma ka go dira khutšo le ngwaneno, ke moka, ge o boile, o iše mpho ya gago.”—Mat. 5:23, 24.

4, 5. (a) Mpho yeo go boletšwego ka yona polelong ya Jesu yeo e begilwego go Mateo 5:23, 24 ke eng? (b) Go bohlokwa gakaaka’ng go dira khutšo le ngwaneno yo a kgopišegilego?

⁴ “Mpho” yeo Jesu a boletšego ka yona e be e le sehlabelo le ge e le sefe seo se bego se tlišwa tempeleng kua Jerusalema. Ka mohlala, dihlabelo tša diphoofolo di be di le bohlokwa ka gobane e be e le karolo ya borapedi bjoo bo bego bo neelwa Jehofa ke batho ba gagwe. Lega go le bjalo, Jesu o boletše ka selo se itšego se bohlokwa kudu—go dira khutšo le ngwaneno yo a kgopišegilego, pele o neela mpho ya gago go Modimo.

⁵ “Go dira khutšo” go bolela ‘go dira poelanyo.’ Ka gona, ke thuto efe yeo re ka ithutago yona go tšwa dipolelong tša Jesu? Ka ntle le pelaelo ditirišano tša rena le ba bangwe di kgoma tswalano ya rena le Jehofa ka go lebanya. (1 Joh. 4:20) Ka kgonthe, dihlabelo tšeo di bego di neelwa Modimo di be di se na mohola ge e ba yoo a bego a di neela a be a sa sware batho ba bangwe gabotse.—Bala Mika 6:6-8.

Boikokobetšo bo Swanetše go Kgatha Tema

6, 7. Ke ka baka la’ng go nyakega boikokobetšo ge re katanela go dira khutšo le ngwanabo rena yoo re mo kgopišitšego?

⁶ Go dira khutšo le ngwanabo rena yo a kgopišegilego go ka leka boikokobetšo bja rena. Batho bao ba ikokobeditšego ga ba lwe le badumedi-gotee le bona e le go leka go lwela tšeo go naganwago gore ke ditshwanelo tša bona. Seo se ka baka boemo bjo bo sa kgahlišego—bjoo bo swanago le bjo bo kilego bja ba gona magareng ga Bakriste ba Korinthe ya bogologolo. Mabapi le boemo bjoo, Paulo o ile a bolela ntlha e šišinyago kgopolo, e rego: “Gore le a sekišana ruri go bolela gore le fentšwe ka mo go feletšego. Ke ka baka la’ng le sa upše la dumela go fošetšwa? Ke ka baka la’ng le sa upše la dumela go radiwa?”—1 Bakor. 6:7.

⁷ Jesu ga se a ka a bolela gore re swanetše go yo kgodiša ngwanabo rena gore rena re nepile gomme yena o fošitše. Boikemišetšo bja rena e swanetše go ba go hlola khutšo. Go dira khutšo, re swanetše go tloga re bolela ka tsela yeo re ikwago ka yona. Le gona, re swanetše go lemoga gore maikwelo a motho yo mongwe a kwele bohloko. Ka gona ge e ba re dirile phošo, gona re tla kgopela tshwarelo ka tsela yeo e bontšhago boikokobetšo.

‘Ge Leihlo la Gago la le Letona le Dira Gore o Kgopše’

8. Ka boripana hlalosa seo Jesu a se boletšego go Mateo 5:29, 30.

⁸ Thutong ya gagwe ya Thabeng, Jesu o neile keletšo e kwagalago mabapi le boitshwaro. O be a tseba gore ditho tša mebele ya rena e sa phethagalago di ka ba le mafelelo a kotsi go rena. Ka  gona, Jesu o itše: “Bjale, ge e ba leihlo leo la gago la le letona le go dira gore o kgopše, le gonye o le lahlele kgole le wena. Gobane go kaone kudu gore o lobe se tee sa ditho tša gago go e na le gore mmele wa gago ka moka o lahlelwe Gehenna. Le gona, ge e ba seatla sa gago sa le letona se go dira gore o kgopše, se kgaole o se lahlele kgole le wena. Gobane go kaone kudu gore o lobe se tee sa ditho tša gago go e na le gore mmele wa gago ka moka o feleletše o le Gehenna.”—Mat. 5:29, 30.

9. Ke bjang “leihlo” goba “letsogo” di ka dirago gore re “kgopše”?

⁹ “Leihlo” leo Jesu a bolelago ka lona le swantšhetša matla goba bokgoni bja go lebiša tlhokomelo selong se itšego, gomme “seatla” se sepedišana le seo re se dirago ka diatla tša rena. Ge e ba re sa hlokomele, ditho tše tša mmele di ka dira gore re “kgopše” gomme re kgaotše go ‘sepela le Modimo.’ (Gen. 5:22; 6:9) Ka gona, ge re lekwa gore re se kwe Jehofa, re swanetše go gata mogato ka go tia, re gonye leihlo la rena goba re kgaole seatla sa rena ka tsela ya seswantšhetšo.

10, 11. Ke’ng seo se ka re thušago go phema boitshwaro bjo bo gobogilego bja dikopano tša botona le botshadi?

¹⁰ Re ka efoša bjang mahlo a rena go lebiša tlhokomelo dilong tše di gobogilego? Monna yo a boifago Modimo e lego Jobo o itše: “Mahlô a-ka ke lakane naô ka re: nka se kxanyoxe kxarebe.” (Jobo 31:1) Jobo e be e le monna yo a nyetšego yo a bego a ikemišeditše go se robe melao ya Modimo ya boitshwaro. Seo e swanetše go ba maikemišetšo a rena go sa šetšwe gore re lenyalong goba ga re lenyalong. Gore re pheme boitshwaro bjo bo gobogilego bja dikopano tša botona le botshadi, re nyaka tlhahlo ya moya o mokgethwa wa Modimo, e lego wo o tšweletšago boitshwaro go bao ba ratago Modimo.—Bagal. 5:22-25.

¹¹ Gore re pheme dikopano tša botona le botshadi tše di gobogilego, e ka ba mo go botse gore re ipotšiše gore, ‘Na ke dumelela mahlo a-ka a tsoša kganyogo ya go lebelela dilo tšeo di kgothaletšago boitshwaro bjo bo gobogilego tšeo di hwetšwago ka pukung, thelebišeneng goba Inthaneteng?’ Le gona, anke re gopoleng mantšu a morutiwa Jakobo a rego: “Yo mongwe le yo mongwe o lekwa ka go gogwa le go goketšwa ke kganyogo ya gagwe. Ke moka kganyogo ge e emere e tswala sebe; sebe le sona ge se dirilwe, se tšweletša lehu.” (Jak. 1:14, 15) Ge e le gabotse, ge e ba motho le ge e le ofe yo a ineetšego go Modimo ‘a tšwela pele a lebeletše’ motho yo mongwe wa bong bjo bo fapanego ka maikemišetšo a mabe, o swanetše go dira diphetogo tše dikgolo tše swanago le go gonya leihlo la gagwe le go le lahla.—Bala Mateo 5:27, 28.

12. Ke keletšo efe ya Paulo yeo e ka re thušago go lwantšhana le dikganyogo tše sa hlwekago?

¹² Ka ge tirišo ya rena ya matsogo e ka feleletša ka gore re robe melao ya Jehofa ya boitshwaro, re swanetše go ikemišetša go dula re hlwekile boitshwarong. Ka gona, re swanetše go tšeela godimo keletšo ya Paulo e rego: “Bolayang ditho tša lena tša mmele tše di lego lefaseng mabapi le bootswa, go se hlweke, kganyogo ya botona le botshadi, kganyogo e gobatšago le go duma tša ba bangwe, e lego borapedi bja medimo ya diswantšho.” (Bakol. 3:5) Lentšu “bolayang” le bontšha gore re swanetše go lwantšha dikganyogo tša nama tše sa hlwekago.

13, 14. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re pheme dikgopolo le ditiro tše gobogilego?

¹³ Gore motho a phološe bophelo bja gagwe, a ka ikemišetša gore leoto goba seatla sa gagwe se ripše ka mabaka a tša kalafo. Tsela ya seswantšhetšo ya go ‘lahlela kgole’ mahlo le diatla e bohlokwa e le gore re pheme tsela ya go nagana le ditiro tše gobogilego tšeo di ka dirago gore re se sa hlwa re amogelwa ke Jehofa. Go dula re hlwekile monaganong, boitshwarong le moyeng ke tsela e nnoši ya go phologa phedišo ya sa ruri yeo e swantšhetšwago ke Gehenna.

¹⁴ Ka baka la sebe sa leabela le go se phethagale, go dula re hlwekile boitshwarong go nyaka maiteko. Paulo o itše: “Ke tula mmele wa-ka gomme ka o laola bjalo ka lekgoba, gore e se re ka morago ga ge ke boletše go ba bangwe, nna ka tla ka se amogelege ka tsela e itšego.” (1 Bakor. 9:27) Ka gona, anke re ikemišetšeng go diriša keletšo ya Jesu ya mabapi le boitshwaro, re se ke ra dira dilo ka tsela yeo e sa bontšhego tebogo bakeng sa sehlabelo sa topollo.—Mat. 20:28; Baheb. 6:4-6.

 “Tlwaelang go fa”

15, 16. (a) Jesu o beile mohlala bjang ka go fa? (b) Ke’ng seo se bolelwago ke mantšu a Jesu ao a begilwego go Luka 6:38?

¹⁵ Dipolelo tša Jesu le mohlala wa gagwe o phagamego di bontšha moya wa go fa. O ile a bontšha go fa kudu ka go tla lefaseng bakeng sa gore batho ba sa phethagalago ba holege. (Bala 2 Bakorinthe 8:9.) Jesu ka go rata o ile a tlogela boemo bja gagwe bja legodimong gore e be motho gomme a gafa bophelo bja gagwe bakeng sa batho ba sebe, bao ba bangwe ba bona ba tlago go hwetša ditšhegofatšo legodimong e le ba-ja-bohwa-gotee le yena Mmušong. (Baroma 8:16, 17) Ka gona Jesu o ile a kgothaletša moya wa go fa ge a be a bolela gore:

¹⁶ “Tlwaelang go fa, gomme batho ba tla le fa. Ba tla le tšhelela memenong ya diaparo tša lena kelo e botse, yeo e katetšwego, yeo e hlokgoseditšwego le ya go falala. Gobane kelo yeo le elago ka yona, ke yeo le lena ba tla le elelago ka yona.” (Luka 6:38) Polelwana go ‘tšhela memenong ya diaparo’ e šupa go tlwaelo ya barekiši ba bangwe bao ba bego ba tlatša momeno wa seaparo sa ka godimo sa moreki seo se bego se tlengwa ka lepanta gomme se dirwa mokotlana wa go rwala dilo. Go fa ga rena ka seatla se se bulegilego go ka feletša ka gore le rena re newe go gontši, mohlomongwe ge e ba re hloka.—Mmo. 11:2.

17. Jehofa o beile bjang mohlala o mobotse wa go fa, gomme ke mohuta ofe wa go fa woo o ka re tlišetšago lethabo?

¹⁷ Jehofa o rata bao ba neago ka go hlalala e bile o a ba putsa. Yena o ile a bea mohlala o mobotse, ka go re nea Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši gore “yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.” (Joh. 3:16) Paulo o ngwadile gore: “Yo a bjalago ka bontši le go buna o tla buna ka bontši. Anke yo mongwe le yo mongwe a dire feela kamoo a phethilego ka gona pelong ya gagwe, e sego ka go kgokgona goba ka go gapeletšwa, gobane Modimo o rata monei yo a neago ka go hlalala.” (2 Bakor. 9:6, 7) Go neela ka nako ya rena, matla le dilo tše di bonagalago bakeng sa go thekga borapedi bja therešo go tla re tlišetša lethabo le ditšhegofatšo tše di humilego.—Bala Diema 19:17; Luka 16:9.

“O se ke wa Letša Phalafala Pele ga Gago”

18. Ke ka tlase ga maemo afe moo re ka se kego ra ‘hwetša moputso’ o tšwago go Tatago rena wa legodimong?

¹⁸“Hlokomedišišang gore le se ke la bontšha go loka ga lena pele ga batho e le gore le bonwe ke bona; go sego bjalo le ka se hwetše moputso go tšwa go Tatago lena yo a lego magodimong.” (Mat. 6:1) Ge a bolela ka “go loka” Jesu o be a bolela ka boitshwaro bjoo bo dumelelanago le thato ya Modimo. O be a sa bolele gore ditiro tšeo di sepedišanago le thato ya Modimo ga se tša swanela go dirwa phatlalatša ka gobane o boditše barutiwa ba gagwe gore “seetša sa [bona] se bonege pele ga batho.” (Mat. 5:14-16) Eupša  re ka se “hwetše moputso” go tšwa go Tatago rena wa legodimong ge e ba re dira dilo “gore re bonwe” le go tšeelwa godimo, go swana le dibapadi tšeo di bapalago sethaleng. Ge e ba re e na le maikemišetšo a bjalo, re ka se thabele tswalano ya kgaufsi le Modimo goba ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego tša Mmušo wa Modimo.

19, 20. (a) Jesu o be a bolela’ng ge a be a re re se ke ra ‘letša phalafala’ ge re dira “dimpho tša kgaugelo”? (b) Ke bjang re ka dirago gore letsogo la le letshadi le se ka la tseba seo la le letona le se dirago?

¹⁹ Ge e ba re e na le pono e swanetšego, re tla latela keletšo ya Jesu e rego: “Ka gona, ge o yo nea dimpho tša kgaugelo, o se ke wa letša phalafala pele ga gago, go etša ge baikaketši ba dira disinagogeng le mekgotheng, e le gore ba godišwe ke batho. Ruri ke re go lena, Ba hwetša moputso wa bona ka botlalo.” (Mat. 6:2) “Dimpho tša kgaugelo” e be e le dimpho tšeo di bego di newa bakeng sa go thekga bao ba hlokago. (Bala Jesaya 58:6, 7.) Jesu le barutiwa ba gagwe le bona ba be ba thuša bao ba hlokago. (Joh. 12:5-8; 13:29) Ka ge go nea bao ba hlokago go be go sa etwe pele ke go letša phalafala, go molaleng gore Jesu o ile a diriša pheteletšo ge a be a bolela gore ga se ra swanela go “letša phalafala” pele ga rena ge re nea “dimpho tša kgaugelo.” Ga se ra swanela go pepentšha dimpho tše bjalo, go swana le ge Bafarisei ba Bajuda ba ile ba dira. Jesu o ile a ba bitša gore ke baikaketši ka gobane ba be ba pepentšha dimpho tša bona ka “disinagogeng le mekgotheng.” Baikaketši bao ba be ba “hwetša moputso wa bona ka botlalo.” Go tumišwa ke batho le go dula ditulong tša pele disinagogeng kgaufsi le bo-rabi bao ba tumilego e tla ba moputso feela wo ba tlago go o hwetša ka gobane Jehofa a ka se ba nee selo. (Mat. 23:6) Lega go le bjalo, barutiwa ba Kriste ba be ba tla dira’ng? Jesu o boditše bona—le rena gore:

²⁰ “Eupša wena, ge o nea dimpho tša kgaugelo, a seatla sa gago sa le letshadi se se ke sa tseba se se dirwago ke sa le letona, gore dimpho tša lena tša kgaugelo e be tša sephiring; ke moka Tatago lena yo a bonago sephiring o tla le bušetša.” (Mat. 6:3, 4) Gantši matsogo a rena a dirišana. Ka gona, go se dumelele letsogo la rena la le letshadi le tseba seo la le letona le se dirago go bolela gore ga re pepentšhe ditiro tša rena, gaešita le go bao ba lego kgaufsi le rena go swana le letsogo la le letshadi ge le le kgaufsi le la le letona.

21. Go putswa ke Yo a “bonago sephiring” go akaretša’ng?

²¹ Ge re sa ikgantšhe ka go nea, dimpho tša rena e tla ba sephiri. Ka gona, Tatago rena “yo a bonago sephiring” o tla re putsa. Ka ge a dula legodimong e bile a sa bonagale mahlong a batho, Tatago rena wa legodimong o dula a le “sephiring.” (Joh. 1:18) Go putswa ke “yo a bonago sephiring” go akaretša go ba le tswalano ya kgaufsi le Jehofa, go lebalelwa dibe le go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Die. 3:32; Joh. 17:3; Baef. 1:7) Se se sekaone kudu go e na le go retwa ke batho!

Dipolelo tše Bohlokwa Tšeo re Swanetšego go di Tšeela Godimo

22, 23. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšeela godimo dipolelo tša Jesu?

²² Ka ntle le pelaelo Thuto ya Thabeng ke yeo e tletšego ka mahumo a dijo tša moya le yeo e nago le dintlha tše bohlokwa. Ka ntle le pelaelo e akaretša mantšu a bohlokwa ao a re tlišetšago lethabo gaešita le lefaseng le leo le tletšego mathata. Ee, re ka thaba ge re tšeela godimo dipolelo tša Jesu le go di dumelela di kgoma boemo bja rena bja kgopolo le tsela ya rena ya bophelo.

²³ Motho yo mongwe le yo mongwe yo a “kwago” le go “dira” seo Jesu a se rutilego o tla šegofatšwa. (Bala Mateo 7:24, 25.) Ka gona, anke re ikemišetšeng go diriša keletšo ya Jesu. Tše dintši tša dipolelo tša gagwe tša Thutong ya Thabeng di tla ahlwa-ahlwa sehlogong sa mafelelo sa tatelano ye ya dihlogo.

O be o tla Araba Bjang?

• Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go dira khutšo le ngwaneno yo a kgopišegilego?

• Re ka phema bjang go kgopša ke ‘leihlo la rena la le letona’?

• Re swanetše go ikwa bjang mabapi le go nea?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 11]

Go bohlokwa gakaakaang go “dira khutšo” le modumedi gotee yoo a kgopišegilego!

[Diswantšho go letlakala 12, 13]

Jehofa o šegofatša bao ba neago ka go hlalala