Na Dipolelo tša Jesu di Tutuetša Dithapelo tša Gago?

“Ge Jesu a feditše dipolelo tše, mafelelo ya ba gore mašaba a ile a tlabja kudu ke tsela ya gagwe ya go ruta.”​—MAT. 7:28.

1, 2. Ke ka baka la’ng mašaba a be a tlabja ke tsela ya Jesu ya go ruta?

RE SWANETŠE go amogela dipolelo tša Jesu Kriste, Morwa yo a tswetšwego a nnoši wa Modimo, gomme re di diriše maphelong a rena. Go be go se na motho yo a bego a bolela go swana le yena. Ga go makatše ge batho ba be ba tlabja ke tsela yeo a bego a ruta ka yona Thutong ya Thabeng!—Bala Mateo 7:28, 29.

² Morwa wa Jehofa o be a sa rute go swana le bamangwalo, bao ba bego ba theile dipolelo tša bona tše ditelele dithutong tša batho ba sa phethagalago. Kriste o be a ruta “bjalo ka motho yo a nago le matla” ka gobane seo a bego a se bolela se be se e-tšwa go Modimo. (Joh. 12:50) Ka gona, a re boneng kamoo dipolelo tša Jesu tša Thuto ya Thabeng di ka tutuetšago dithapelo tša rena ka gona le kamoo di swanetšego go dira bjalo.

O se ke wa Rapela Bjalo ka Baikaketši

3. Hlalosa ka boripana seo Jesu a se boletšego go Mateo 6:5.

³ Thapelo ke karolo e bohlokwa ya borapedi bja therešo, le gona re swanetše go rapela Jehofa ka mehla. Eupša dithapelo tša rena di swanetše go tutuetšwa ke dipolelo tša Jesu tša Thuto ya Thabeng. O itše: “Le gona, ge le rapela, le se ke la etša baikaketši; gobane ba rata go rapela ba eme disinagogeng le magahlanong a ditsela tše dikgolo gore ba bonwe ke batho. Ruri ke re go lena, Ba hwetša moputso wa bona ka botlalo.”—Mat. 6:5.

4-6. (a) Ke ka baka la’ng Bafarisei ba be ba rata go rapela ba “eme disinagogeng le magahlanong a ditsela tše dikgolo”? (b) Ke bjang baikaketši ba bjalo ba bego ba “hwetša moputso wa bona ka botlalo”?

⁴ Ge barutiwa ba Jesu ba rapela ba be ba se ba swanela go ekiša “baikaketši” ba bjalo ka Bafarisei bao ba bego ba itira baloki, bao ba bego ba leka go gakanya batho ka go itira barapedi. (Mat. 23:13-32) Baikaketši bao ba be ba rata go rapela ba “eme disinagogeng le magahlanong a ditsela tše dikgolo.” Ka baka la’ng? E le gore “ba bonwe ke batho.” Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba tlwaetše go rapela e le phuthego nakong ya dihlabelo tša go fišwa ka tempeleng (mo e ka bago ka iri ya senyane mesong le ka iri ya boraro thapama). Badudi ba bantši ba Jerusalema ba be ba rapela gotee le lešaba la barapedi leo le lego tikologong ya tempele. Gantši Bajuda ba ineetšego bao ba lego ka ntle ga motse woo ba be ba rapela gabedi ka letšatši ba “eme disinagogeng.”—Bapiša le Luka 18:11, 13.

 ⁵ Ka ge batho ba bantši ba be ba se kgaufsi le tempele goba sinagoge bakeng sa dithapelo tšeo go sa tšwago go bolelwa ka tšona, ba be ba ka rapela kae le kae moo ba lego gona ka nako yeo. Ba bangwe ba be ba rata gore ge nako ya thapelo e fihla e ba hwetše ba le “magahlanong a ditsela tše dikgolo.” Ba be ba nyaka go ‘bonwa ke batho’ bao ba bego ba feta moo magahlanong a ditsela. Baikaketši bao ba bego ba itira ba borapedi ba be ba “ikgakanya ka go rapela dithapelo tše telele” e le gore ba kgahle bafeti-ka-tsela. (Luka 20:47) Wo ke mokgwa woo re swanetšego go o phema.

⁶ Jesu o boletše gore baikaketši ba bjalo ba be ba “hwetša moputso wa bona ka botlalo.” Ba be ba tloga ba kganyoga go bonwa le go tumišwa ke batho—gomme ke sona feela seo ba bego ba tla se hwetša. E tla ba moputso wa bona ka botlalo, ka ge Jehofa a ka se arabe dithapelo tša bona tša boikaketši. Ka lehlakoreng le lengwe, Modimo o tla araba dithapelo tša balatedi ba Kriste ba therešo, ka ge go bontšhitšwe polelong ya Jesu e tšwelago pele.

7. Ke’ng seo se bolelwago ke keletšo ya gore re rapele re le ka “phapošing”?

⁷ “Lega go le bjalo, wena ge o rapela, tsena phapošing ya gago gomme ge o tswaletše mojako wa gago, rapela Tatago yo a lego sephiring; ke moka Tatago yo a bonago sephiring o tla go putsa.” (Mat. 6:6) Keletšo ya Jesu ya gore re rapele re le ka diphapošing re tswaletše mejako e be e sa bolele gore motho a ka se emele phuthego ka thapelo. Keletšo ye e be e bontšha gore thapelo ga se ya swanela go dirwa ka maikemišetšo a gore ba bangwe ba re rete. Re swanetše go gopola se ge re neilwe tokelo ya go emela batho ba Modimo ka go rapela phatlalatša. A re dirišeng keletšo ya Jesu e tšwelago pele mabapi le thapelo.

8. Go ya ka Mateo 6:7, ke mokgwa ofe woo re sa swanelago go o efoga?

⁸ “Ge o rapela, o se ke wa boa-boetša dilo tše di swanago, go etša ge batho ba ditšhaba ba dira, gobane ba akanya gore ba tla kwewa ka go diriša ga bona mantšu a mantši.” (Mat. 6:7) Ka gona Jesu o boletše selo se sengwe seo se sa nyakegego ge go rapelwa—go boa-boetša. O be a sa bolele gore ga se ra swanela go bušeletša ditopo le ditebogo ge re rapela. Kua tšhemong ya Getsemane bošegong bja pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a “bolela se se swanago” thapelong.—Mar. 14:32-39.

9, 10. Ke ka kgopolo efe re se ra swanelago go boa-boetša dithapelo?

⁹ E tla ba mo go fošagetšego go ekiša dithapelo tša “batho ba ditšhaba” tša go boa-boetša. Ba “boa-boetša,” mantšu a sego bohlokwa ao ba a swerego ka hlogo. Ga se a ka a hola barapedi ba Baali ge ba be ba rapela modimo wa maaka ba “thôma è sa le ka moswana, ya ba mosexare bà sa fêla ba re: Baali, re kwê!” (1 Dikx. 18:26) Lehono ba dimilione ba boa-boetša dithapelo tše ditelele, ba iphora ka gore ba “tla kwewa.” Eupša Jesu o re thuša go lemoga gore go ‘diriša mantšu a mantši’ dithapelong tše ditelele le tšeo di boa-boetšwago ga go na mohola go ya ka pono ya Jehofa. Jesu o ile a tšwela pele ka gore:

¹⁰ “Ka gona, le se ke la itshwantšha le bona, gobane Modimo Tatago lena o tseba gore ke dilo dife tšeo le di nyakago le pele le mo kgopela.” (Mat. 6:8) Baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba be ba rapela dithapelo tše ditelele go swana le Bantle. Thapelo e tšwago pelong yeo e akaretšago theto, tebogo gotee le kgopelo ke karolo e bohlokwa ya borapedi bja therešo. (Bafil. 4:6) Lega go le bjalo, e tla ba mo go fošagetšego go boa-boetša selo setee re nagana gore go nyakega gore re boa-boetše ge re botša Modimo dinyakwa tša rena. Ge re rapela, re swanetše go gopola gore re bolela le Yoo a ‘tsebago dilo tšeo re di nyakago pele re di kgopela.’

11. Ke’ng seo re swanetšego go se dira ge e ba re neilwe tokelo ya go emela batho ka thapelo?

¹¹ Dipolelo tša Jesu mabapi le dithapelo tšeo di sa amogelegego di swanetše go re gopotša gore Modimo ga a kgahlwe ke mantšu a thata le a mantši ka mo go sa nyakegego. Le gona, re swanetše go lemoga gore go rapela phatlalatša ga go re nee sebaka sa go leka go kgahliša batheetši goba go dira gore ba ipotšiše gore na thapelo e tla fela neng. Go diriša thapelo bakeng sa go nea ditsebišo goba go laya batheetši go ka se dumelelane  le seo Jesu a se boletšego Thutong ya Thabeng.

Jesu o re Ruta go Rapela

12. O ka hlalosa bjang seo se bolelwago ke kgopelo e rego “leina la gago a le kgethagatšwe”?

¹² Le ge Jesu a lemošitše mabapi le go diriša gampe tokelo ya go rapela, o ile a ruta barutiwa ba gagwe go rapela. (Bala Mateo 6:9-13.) Thapelo ya mohlala ga se ya swanela go swarwa ka hlogo e le gore e ka boa-boetšwa. Go e na le moo, e re bontšha mokgwa woo re ka rapelago ka wona. Ka mohlala, Jesu o bolela ka Modimo pele mantšung a gagwe a mathomo: “Tatago rena wa magodimong, leina la gago a le kgethagatšwe.” (Mat. 6:9) Re bitša Jehofa ka mo go swanetšego gore ke “Tatago rena” ka gobane ke Mmopi wa rena yo a dulago “magodimong,” kgole le lefase. (Doit. 32:6; 2 Kor. 6:21; Dit. 17:24, 28) Go dirišwa ga polelwana “rena” go swanetše go re gopotša gore badumedi-gotee le rena le bona ba na le tswalano le Modimo. “Leina la gago a le kgethagatšwe” ke kgopelo ya gore Jehofa a gate mogato wa go ikgethagatša ka go tloša dithogako ka moka tšeo di kgobelantšwego leineng la gagwe ga e sa le go tloga borabeleng bja Edene. Ge a araba thapelo yeo, Jehofa o tla tloša bokgopo lefaseng, ka go rialo a ikgethagatša.—Hesek. 36:23.

13. (a) Kgopelo ya gore “mmušo wa gago a otle” e tla phethagala bjang? (b) Go dirwa ga thato ya Modimo lefaseng go tla akaretša’ng?

¹³ “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mat. 6:10) Mabapi le kgopelo ye thapelong ya mohlala, re swanetše go gopola gore “mmušo” ke mmušo wa legodimong wa Mesia woo babuši ba wona e lego Kriste le “bakxêthwa” ba gagwe ba tsošitšwego. (Dan. 7:13, 14, 18; Jes. 9:6, 7) Go o rapelela gore “o tle,” ke kgopelo ya gore Mmušo wa Modimo o tle kgahlanong le batho bohle lefaseng bao ba ganetšago bogoši bja Modimo. Seo se tla direga kgaufsinyane, e le ge se lokišeletša paradeise ya lefase ka moka e nago le toko, khutšo le katlego. (Ps. 72:1-15; Dan. 2:44; 2 Pet. 3:13) Thato ya Jehofa e a direga legodimong, gomme go kgopela gore e direge mo lefaseng ke topo ya gore Modimo a phethagatše merero ya gagwe mo polaneteng ya rena, go akaretša le go tloša baganetši ba gagwe lehono go swana le ge a ile a dira bjalo mehleng ya bogologolo.—Bala Psalme 83:1, 2, 13-18.

14. Ke ka baka la’ng e le mo go swanetšwego go kgopela “senkgwa sa rena sa letšatši le”?

¹⁴ “Re nee lehono senkgwa sa rena sa letšatši le.” (Mat. 6:11; Luka 11:3) Ka go dira kgopelo ye ka thapelo, re kgopela Modimo gore a re fe dijo tšeo di nyakegago tša “letšatši le.” Se se bontšha gore re na le tumelo ya gore Jehofa o na le bokgoni bja go hlokomela dinyakwa tša rena letšatši le letšatši. Ye ga se thapelo ya go kgopela dilo tša tlaleletšo. Kgopelo ye ya go kgopela dinyakwa tša letšatši le letšatši e ka re gopotša gore Modimo o ile a laela Baisiraele gore ba ikgobokeletše manna  gomme ba tope “se se lekanexo ’tšatši letee.”—Ek. 16:4.

15. Hlalosa seo se bolelwago ke kgopelo e rego “o re lebalele melato ya rena, bjalo ka ge le rena re lebaletše bao ba nago le melato go rena.”

¹⁵ Kgopelo e latelago thapelong ya mohlala e lebiša tlhokomelo ya rena selong se sengwe seo re swanetšego go se dira. Jesu o itše: “O re lebalele melato ya rena, bjalo ka ge le rena re lebaletše bao ba nago le melato go rena.” (Mat. 6:12) Ebangedi ya Luka e bontšha gore “melato” ye ke “dibe.” (Luka 11:4) Re ka letela gore Jehofa a re lebalele ge feela re šetše re “lebaletše” bao ba re fošeditšego. (Bala Mateo 6:14, 15.) Re swanetše go lebalela ba bangwe ka bolokologi.—Baef. 4:32; Bakol. 3:13.

16. Re swanetše go kwešiša bjang dikgopelo tša mabapi le go lekwa le go hlakodišwa go yo kgopo?

¹⁶ “O se re tsenye molekong, eupša o re hlakodiše go yo kgopo.” (Mat. 6:13) Re swanetše go kwešiša bjang dikgopelo tše tše pedi tše di tswalanago tša thapelo ya Jesu ya mohlala? Seo re se tsebago ke gore: Jehofa ga a re leke gore re dire sebe. (Bala Jakobo 1:13.) Sathane—“yo kgopo”—ke “Moleki” wa kgonthe. (Mat. 4:3) Lega go le bjalo, Beibele e bolela ka Modimo eka o dira dilo tšeo ge e le gabotse a dumelelago feela gore di direge. (Ruthe 1:20, 21; Mmo. 11:5) Ka baka leo, polelwana e rego “o se re tsenye molekong” ke topo ya gore Jehofa a se ke a re dumelela re ineela ge re lebane le teko ya gore re se mo kwe. Mafelelong, topo e rego “o re hlakodiše go yo kgopo” ke kgopelo ya gore Jehofa a se ke a dumelela Sathane a re fenya. Le gona, re ka kgodišega gore ‘Modimo a ka se re lese re lekwa go feta kamoo re ka kgonago go kgotlelela ka gona.’—Bala 1 Bakorinthe 10:13.

‘Tšwelang Pele le Kgopela, le Tsoma, le Kokota’

17, 18. Ke’ng seo se bolelwago ke go ‘tšwela pele re kgopela, re tsoma le go kokota’?

¹⁷ Moapostola Paulo o kgothaditše badumedi-gotee ka gore: “Phegelelang thapelong.” (Baroma 12:12) Jesu o boletše se se swanago ge a be a re: “Tšwelang pele le kgopela, le tla newa; tšwelang pele le tsoma, le tla hwetša; tšwelang pele le kokota, le tla bulelwa. Gobane yo mongwe le yo mongwe yo a kgopelago o a amogela, gomme yo mongwe le yo mongwe yo a tsomago o a hwetša, le yo mongwe le yo mongwe yo a kokotago o tla bulelwa.” (Mat. 7:7, 8) Ke mo go swanetšego go ‘tšwela pele re kgopela’ selo le ge e le sefe seo se dumelelanago le thato ya Modimo. Moapostola Johane o ngwadile ka go dumelelana le mantšu a Jesu gore: “Ye ke kgodišego ye re nago le yona go [Modimo] ya gore go sa šetšwe seo re se kgopelago go ya ka thato ya gagwe, o a re kwa.”—1 Joh. 5:14.

¹⁸ Keletšo ya Jesu ya gore re ‘tšwele pele re kgopela e bile re tsoma’ e ra gore re swanetše go rapela go tšwa pelong gomme re se ke ra langwa. Gape go bohlokwa gore re ‘tšwele pele re kokota’ gore re kgone go tsena Mmušong gomme re hwetše ditšhegofatšo tša wona le meputso. Eupša na re ka kgodišega gore Modimo o tla araba dithapelo tša rena? Ee, re ka kgodišega ge e ba re botegela Jehofa, ka gobane Jesu o itše: “Yo mongwe le yo mongwe yo a kgopelago o a amogela, gomme yo mongwe le yo mongwe yo a tsomago o a hwetša, le yo mongwe le yo mongwe yo a kokotago o tla bulelwa.” Diphihlelo tše dintši tša bahlanka ba Jehofa di hlatsela gore Modimo ke “Mokwi wa dithapêlô” e le ka kgonthe.—Ps. 65:2.

19, 20. Go ya ka mantšu a Jesu ao a begilwego go Mateo 7:9-11, ke bjang Jehofa a swanago le tate yo lerato?

¹⁹ Jesu o swantšhitše Modimo le tate yo lerato yoo a neago bana ba gagwe dilo tše dibotse. Akanya  o le moo gomme o theeditše Thuto ya Thabeng gomme o e kwa Jesu a re: “Motho ke mang mo gare ga lena yo morwa wa gagwe a mo kgopelago senkgwa—a ka se mo fe lefsika, na o tla mo fa lona? Goba mohlomongwe, a kgopela hlapi—a ka se mo fe noga, na o tla mo fa yona? Ka baka leo, ge e ba lena, gaešita le ge le le kgopo le tseba go nea bana ba lena dimpho tše dibotse, Tatago lena yo a lego magodimong o tla nea gakaakang dilo tše dibotse go bao ba mo kgopelago!”—Mat. 7:9-11.

²⁰ Tate yo e lego motho, gaešita le ge ka tekanyo e itšego e le yo “kgopo” ka baka la sebe sa leabela, o na le maikwelo a borutho a tlhago bakeng sa bana ba gagwe. A ka se fore ngwana wa gagwe eupša o tla katanela go mo fa “dilo tše dibotse.” Bjalo ka tate yo lerato, Tatago rena wa legodimong o re nea “dilo tše dibotse,” tše bjalo ka moya wa gagwe o mokgethwa. (Luka 11:13) O ka re matlafaletša go direla Jehofa ka tsela e amogelegago, e lego yena Monei wa “mpho e nngwe le e nngwe e botse le neo e nngwe le e nngwe e phethagetšego.”—Jak. 1:17.

Tšwela Pele o Holwa ke Dipolelo tša Jesu

21, 22. Ke’ng seo se lemogegago ka Thuto ya Thabeng, gona o ikwa bjang ka dipolelo tše tša Jesu?

²¹ Thuto ya Thabeng e be e tloga e le polelo e di phalago tšohle yeo e kilego ya newa lefaseng. E kgahliša kudu ka baka la thuto ya yona ya moya le e kwagalago. Bjalo ka ge dintlha tšeo di ahla-ahlilwego lelokelelong le la dihlogo di bontšha, re ka holega kudu ge e ba re diriša keletšo yeo e huperwego ke thuto ye. Dithuto tše tša Jesu di ka kaonefatša maphelo a rena gona bjale gaešita le go re fa kholofelo ya bokamoso bjo bo thabišago.

²² Dihlogong tše, re ahla-ahlile tše sego kae tša dithuto tše bohlokwa tša Thuto ya Jesu ya Thabeng. Ga go makatše ge bao ba bego ba theeditše polelo ya gagwe ba ile ba “tlabja kudu ke tsela ya gagwe ya go ruta.” (Mat. 7:28) Le rena re tla arabela ka mokgwa woo ge re ka tlatša menagano ya rena le dipelo tša rena ka dithuto tše gotee le dithuto tše dingwe tše bohlokwa tša Morutiši yo Mogolo, Jesu Kriste.

Dikarabo tša Gago ke Dife?

• Ke’ng seo Jesu a ilego a se bolela mabapi le dithapelo tša boikaketši?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go boa-boetša mantšu ge re rapela?

• Thapelo ya Jesu ya mohlala e hupere dikgopelo dife?

• Ke bjang re ka ‘tšwelago pele re kgopela, re tsoma le go kokota’?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Jesu o ile sola baikaketši bao ba bego ba rapela gore ba bonwe le go kwewa ke batho

[Seswantšho go letlakala 17]

Na o tseba gore ke ka baka la’ng e le mo go swanetšego go rapelela senkgwa sa rena sa ka mehla?