Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Mangwalo a bolela ka ‘puku ya baloki’ le ‘lengwalo la dintwa tša Jehofa.’ (Još. 10:13; Num. 21:14) Dipuku tšeo tše pedi ga di gona lelokelelong la dipuku tša Beibele. Na tše e be e le dipuku tše di buduletšwego tšeo di ilego tša timela?

Ga go na lebaka la go phetha ka gore dipuku tšeo tše pedi di be di ngwadilwe ka tlase ga pudulelo gomme tša timela ka morago. Bangwadi ba buduletšwego ba Beibele ba boletše le ka dingwalwa tše dingwe tše mmalwa. Ke therešo gore tše dingwe tša tšona e ka ba dikarolo tša Beibele tšeo di ka bago di boletšwe ka maina ao a sego a tlwaelwa ke babadi ba mehleng yeno. Ka mohlala, 1 Koronika 29:29 e bolela ka ‘ditaba tša Samuele mmoni,’ ‘ditaba tša Nathane moporofeta’ le ‘ditaba tša Gada mmoni.’ Boraro bjoo bo ka ba bo bolela ka dipuku tšeo re di tsebago e le Samuele wa Pele le wa Bobedi, goba mohlomongwe puku ya Baahlodi.

Ka lehlakoreng le lengwe, go ka bolelwa ka dipuku tšeo di nago le maina a swanago le a Beibele eupša ge e le gabotse e se karolo ya Beibele. Re ka swantšha se le dipuku tše nne tša bogologolo: ‘puku ya ditaba tša kgale tša dikgoši tša Juda,’ ‘puku ya dikgoši tša Juda le tša Isiraele,’ ‘puku ya dikgoši tša Isiraele’ le ‘puku ya dikgoši tša Isiraele le tša Juda.’ Gaešita le ge maina ao a ka kwagala a swana le maina a dipuku tša Beibele tšeo re di tsebago e le Dikxoši tša Pele le Dikxoši tša Bobedi, dipuku tšeo tše nne di be di se tša budulelwa e bile ga se karolo ya lelokelelo la dipuku tša Beibele. (1 Dikx. 14:29; 2 Kor. 16:11; 20:34; 27:7) E ka fo ba e le dipuku tša histori tšeo di bego di le gona morago kua mehleng ya ge moporofeta Jeremia le Esera ba be ba ngwala dipego tšeo di lego gona ka Beibeleng.

Ee, bangwadi ba bangwe ba Beibele ba ile ba bolela goba go dira ditšhupetšo ka dipukung tša histori goba ka gare ga dingwalwa tšeo di bego di le gona eupša di se tša budulelwa. Esitere 10:2 e bolela ka ‘puku ya ditaba tša kgale tša dikgoši tša Meda le Peresia.’ Ka mo go swanago, ge a lokišeletša pego ya Ebangedi ya gagwe, Luka o “latišišitše dilo ka moka go tloga mathomong ka mo go nepagetšego.” Mohlomongwe o be a e-ra gore o nyakišišitše methopong e ngwadilwego yeo e bego e hwetšagala ge a be a kgoboketša lelokelelo la lešika la Jesu leo re ka le balago Ebangeding ya gagwe. (Luka 1:3; 3:23-38) Gaešita le ge dipuku tšeo Luka a dirilego nyakišišo go tšona di be di se tša budulelwa, Ebangedi yeo a e ngwadilego ruri e be e buduletšwe. Le gona Ebangedi yeo e sa dutše e ka re hola.

Ge e le mabapi le dipuku tše pedi tšeo di botšišitšwego kua potšišong—‘puku ya baloki’ le ‘lengwalo la dintwa tša Jehofa’—di bonagala e le dingwalwa tšeo di bego di le gona tšeo di bego di se tša budulelwa. Ka baka leo, Jehofa ga se a ka a di boloka. Taba ya gore Beibele e boletše ka dipuku tšeo e dirile gore diithuti di phethe ka gore bobedi bja tšona e be e le kgoboketšo ya direto goba ya dikoša tšeo di bego di bolela ka dintwa tša Isiraele le manaba a yona. (2 Sam. 1:17-27) Saeklopedia e nngwe ya Beibele e šišinya gore dikagare tša dipuku tšeo e ka ba e be e le feela “lenaneo le le tlwaelegilego la mmino leo le opelwago la baopedi bao ba nago le bokgoni ba Isiraele ya bogologolo bao ba ilego ba boloka direto le dikoša tša setšo sa Isiraele.” Gaešita le banna bao Modimo a ilego a ba diriša ka dinako tše dingwe e le baporofeta goba baboni ba dipono ba ile ba ngwala dipego tšeo Jehofa a sa kago a di budulela goba go di kgetha gore e be karolo ya Mangwalo ao a “[holago] ka go ruta, go sola, go lokiša dilo” mehleng ye ya rena.—2 Tim. 3:16; 2 Kor. 9:29; 12:15; 13:22.

Taba ya gore Beibele e bolela ka dipuku tše dingwe le gore dipuku tšeo e be e le methopo e ka dirišwago ga se ya swanela go dira gore re phethe ka gore di buduletšwe. Lega go le bjalo, Jehofa Modimo o bolokile dingwalwa ka moka tšeo di huperego “Lentšu la Modimo wa rena,” gomme di tlo ‘ema neng le neng.’ (Jes. 40:8) Ee, seo Jehofa a kgethilego go se akaretša ka dipukung tše 66 tša Beibele yeo re nago le yona ke sona feela seo se nyakegago gore re “hlangwe ka mo go feletšego bakeng sa modiro o mongwe le o mongwe o mobotse.”—2 Tim. 3:16, 17.