Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O se ke wa Lebala Jehofa

O se ke wa Lebala Jehofa

O se ke wa Lebala Jehofa

BA BANGWE sehlopheng ba kile ba dira selo se se swanago le sona. Lega go le bjalo, go ba bantši, e be e le lekga la mathomo e bile e le la mafelelo ba tshela noka ka go sepela lebatong la yona eupša ba sa kolobe. Jehofa o be a sa tšwa go dira gore Noka ya Jorodane e kgaotše go ela. Bjale, Baisiraele ba dimilione ba be ba sepela lebatong la noka e le molokoloko o motelele ge ba tsena Nageng ya Kholofetšo. Go swana le bagologolo ba bona nywaga e 40 pele ga moo Lewatleng le Lehwibidu, ba bantši bao ba tshelago Jorodane ga bjale ba swanetše go ba ba ile ba nagana gore, ‘Nka se tsoge ke lebetše seo Jehofa a se dirilego mo.’—Još. 3:13-17.

Lega go le bjalo, Jehofa o be a tseba gore Baisiraele ba bangwe ba be ba ka “se diêxe xo lebala ’tirô tša xaxwe.” (Ps. 106:13) Ka gona o ile a laela moetapele wa Baisiraele, e lego Jošua, gore a tope mafsika a 12 lebatong la noka gomme a a bee e le seeletši goba segopotšo lefelong la mathomo leo ba bego ba tlo hloma mešaša go lona. Jošua o hlalositše ka gore: “Mafsika á ke seeletši [go] Ba-Isiraele.” (Još. 4:1-8) Mafsika ao a segopotšo a be a tla gopotša setšhaba mediro e matla ya Jehofa le go ba bontšha lebaka la go dula ba mo hlankela ka potego.

Na pego yeo e bohlokwa go batho ba Modimo lehono? Ee. Le rena ga se ra swanela go lebala Jehofa e bile re swanetše go tšwela pele re mo hlankela ka potego. Tše dingwe tša ditemošo tšeo di lebišitšwego go setšhaba sa Isiraele di ka dirišwa le go bahlanka ba Jehofa lehono. Ela hloko mantšu a Moše a rego: “O itôtê xore O se lebalê Morêna Modimo wa xaxo, wa lesa xo hlôkômêla ditaêlô tša xaxwe, le melaô ya xaxwe.” (Doit. 8:11) Seo se kgokaganya go lebala Jehofa le go ikemišetša go se mo kwe. Kotsi e swanago e ka direga le lehono. Ge a ngwalela Bakriste, moapostola Paulo o lemoša malebana le ‘mohlala o swanago wa go se kwe’ woo Baisiraele ba o beilego ge ba be ba le lešokeng.—Baheb. 4:8-11.

A re ahla-ahleng tše dingwe tša ditiragalo tša mehleng ya Baisiraele tšeo di tlago go re thuša go se lebale Modimo. Go oketša moo, seo re ithutago sona go tšwa maphelong a banna ba babedi ba ba botegago ba Baisiraele se tla re thuša go hlankela Jehofa re e-na le kgotlelelo le tebogo.

Mabaka a go Gopola Jehofa

Nywageng ka moka ya ge Baisiraele ba be ba le Egipita, Jehofa ga se a ka a ba lebala. O ile a “[gopola] kxwêranô ye a e dirilexo le Aborahama le Isaka le Jakobo.” (Ek. 2:23, 24) Seo a se dirilego nakong yeo bakeng sa go ba lokolla e be e tloga e le se sa lebalegego.

Jehofa o ile a otla Egipita ka dikotlo tše senyane. Baperisita ba Farao ba maleatlana ga se ba ka ba kgona go thibela dikotlo tšeo. Lega go le bjalo, Farao o ile a nyatša Jehofa gomme a gana go lokolla Baisiraele. (Ek. 7:14–10:29) Lega go le bjalo, ditla-morago tša kotlo ya lesome di ile tša gapeletša mmuši yoo yo a ikgogomošago go dumelelana le thato ya Modimo. (Ek. 11:1-10; 12:12) Se etilwe pele ke Moše, setšhaba sa Isiraele le ba bantši ba mahlakanasela, mohlomongwe palo-moka ya batho ba 3 000 000, ba ile ba tloga Egipita. (Ek. 12:37, 38) Farao o ile a fetoša kgopolo ya gagwe ge ba sa tšwa go tloga. O ile a laela madira a gagwe le dikoloi tša ntwa—bahlabani ba matla kudu lefaseng ka nako yeo—gore a sware makgoba a ona gape. Go sa dutše go le bjalo, Jehofa o ile a botša Moše gore a iše Baisiraele lefelong leo le lego magareng ga Lewatle le Lehwibidu le dithaba, e lego lefelo leo go bego go bonagala ba kgakgetšwe go lona leo le bitšwago Pihagirothe.—Ek. 14:1-9.

Farao o be a nagana gore Baisiraele ba ikišitše molabeng gomme madira a gagwe a be a le kgaufsi le go ba hlasela. Eupša Jehofa o ile a kgonthišetša gore Baegipita ga ba batamele Baisiraele ka go ba aroganya ka leru la thololo le mollo wa thololo. Ke moka Modimo a aroganya Lewatle le Lehwibidu, a bula tsela lebatong la lewatle yeo ka mathoko a yona e lego maboto a meetse ao mohlomongwe e lego a bophagamo bja dimithara tše 15 mahlakoreng ka moka. Baisiraele ba ile ba thoma go tshela lewatle ba sepela lebatong la lona leo le omilego. Kapejana ke ge Baegipita ba le lebopong gomme ba lebeletše Baisiraele ba tloga kgaufsi le bona gomme ba e-ya ka mošola wa lewatle.—Ek. 13:21; 14:10-22.

Moetapele yo bohlale o be a ka tlogela go ba rakediša—eupša e sego Farao. Ka go ikholofela ka mo go feteletšego, o ile a laela madira a gagwe ka moka le ao a nametšego dikoloi tša ntwa gore a rakediše Baisiraele. Baegipita ba ile ba tšwela pele ba ba rakediša. Eupša pele ga ge ba ka swara Baisiraele, thakedišo ya bona e ile ya fihla mafelelong. Dikoloi tša ntwa tša Baegipita di be di se sa kgona go sepela! Jehofa o be a khwamotše maotwana a tšona.—Ek. 14:23-25; 15:9.

Ge Baegipita ba be ba dutše ba katana le dikoloi tša bona tša ntwa tšeo di hlokago maotwana, Baisiraele ba ile ba fihla lebopong la ka bohlabela. Moše bjale o ile a emiša letsogo la gagwe gomme a šupa Lewatle le Lehwibidu. Ka yona nako yeo, Jehofa o ile a dira gore meetse a boele a kopane. Ditone tše dimilione tša meetse di ile tša khupetša Farao le bahlabani ba gagwe gomme a ba kgama. Ga go le o tee wa manaba ao yoo a ilego a phologa. Baisiraele ba be ba lokologile!—Ek. 14:26-28; Ps. 136:13-15.

Ditaba tša mabapi le tiragalo ye di ile tša dira gore ditšhaba tša kgaufsi di dule di tšhogile ka nako e telele. (Ek. 15:14-16) Nywaga e 40 ka morago, Rahaba wa Jeriko o ile a botša banna ba babedi ba Baisiraele gore: “Re wetšwe ke xo Le thšoxa, . . . Ka xobane re kwile xobane Morêna ó xopišitše meetse a Lewatlê la mahlaka xe Le fihla mohla Le e-tšwa Egipita.” (Još. 2:9, 10) Gaešita le ditšhaba tšeo tša baheitene ga se tša ka tša lebala kamoo Jehofa a ilego a phološa batho ba gagwe ka gona. Ka ntle le pelaelo, Baisiraele ba be ba e-na le lebaka le legolo la go mo gopola.

‘Go ba Šireletša wa Ntaka ya Leihlo la Gagwe’

Ka morago ga go tshela Lewatle le Lehwibidu, Baisiraele ba ile ba tsena Leganateng la Sinai, e lego ‘lešoka le legolo le le šiišago.’ Ge ba be ba phatša moo “mo xo omilexo xo sexo meetse”—go se nago dijo tša lešaba le bjalo—Jehofa ga se a ka a ba lahla. Moše o ile a gopola ka gore: “[Jehofa o bone Isiraele] ’šakong lešokeng, la ’hanata la merôrô ya masodi; a mo axeletša, a mo hlôkômêla, a mo šireletša wa ntaka ya ’ihlô.” (Doit. 8:15; 32:10) Modimo o ile a ba hlokomela bjang?

Jehofa o ile a ba fa “boxôbê byo bo tšwaxo lexodimong,” bjo bo bitšwago manna, bjoo bo tšweletšego ka mohlolo ‘nageng ya lešoka.’ (Ek. 16:4, 14, 15, 35) Jehofa gape o ile a dira gore meetse a tšwe “lefsikeng le lethata.” Ka tšhegofatšo ya Modimo, diaparo tša bona ga se tša ka tša onala le dinao tša bona ga se tša ka tša ruruga nakong ya nywaga e 40 yeo ba e feditšego ba le lešokeng. (Doit. 8:4) Ke’ng seo Jehofa a bego a letetše gore ba se dire bakeng sa go bontšha tebogo? Moše o boditše Baisiraele gore: “O tiišê xo itôta, O tiišê xo diša môya wa xaxo xore O se lebalê tše O di bonexo ka mahlô, di se tloxê pelong ya xaxo ka mehla yohle xe O sa phela.” (Doit. 4:9) Ge e ba Baisiraele ka tebogo ba be ba ka gopola ditiro tše di phološago tša Jehofa, ba be ba tla dula ba mo hlankela le go katanela go kwa melao ya gagwe. Baisiraele ba be ba tla dira’ng?

Bolebadi bo Tswala go Hloka Tebogo

Moše o boletše gore: “Wa xakwa ke Lentswê le le Xo tswetšexo, wa lebala Modimo.” (Doit. 32:18) Ditiro tša Jehofa tša Lewatleng le Lehwibidu, ditokišetšo tša gagwe tšeo di bego di phediša setšhaba seo lešokeng gotee le dilo ka moka tše dibotse tšeo Jehofa a di dirilego di ile tša hlokomologwa kapejana goba tša lebalwa. Baisiraele ba ile ba thoma go rabela.

Lebakeng le lengwe Baisiraele ba ile ba omanya Moše ka gobane ba be ba nagana gore go ka se hwetšwe meetse. (Num. 20:2-5) Ba ile ba belaela ka manna ao a bego a ba phediša ba re: “Dipelo tša rena di bile di tennwe ke boxôbê byó bo sa horišexo.” (Num. 21:5) Ba ile ba belaela kahlolo ya Modimo gomme ba gana Moše bjalo ka moetapele, ba re: “Joo, re ka bê rè hwetše Egipita, le xe e le lešokeng lé. . . . A re ipeeleng kxoši re boêlê Egipita.”—Num. 14:2-4.

Go se kwe ga Baisiraele go ile gwa kgoma Jehofa bjang? A nagana ka ditiragalo tšeo, mopsalme ka morago o ile a ngwala gore: “Ké xa-ntši-ntši bà mo hlanoxêla kua lešokeng, ba mmefêla xôna-kwa lehanateng. Ba fêla ba boêla xo leka Modimo, ba šexamiša Yêna Mokxêthwa wa Isiraele. Ba širêxa letsôxô la xaxwe la mola à ba namolêla manabeng. Ba lebala matete a xo a dira kwa Egipita.” (Ps. 78:40-43) Ee, bolebadi bja Baisiraele bo kwešitše Jehofa bohloko kudu.

Ba Babedi ba sa Kago ba Lebala

Lega go le bjalo, Baisiraele ba bangwe ga se ba ka ba lebala Jehofa. Ba babedi ba bona e be e le Jošua le Kalebe. E be e le ba bangwe ba dihlodi tše 12 tšeo di bego di romilwe go yo hlola Naga ya Kholofetšo di e-tšwa Kadese-baranea. Ba lesome ba ile ba nea pego e fošagetšego, eupša Jošua le Kalebe ba ile ba botša batho gore: “Naxa yela ye re e raletšexo ra e hlôla, ké naxa e botse ka kudu. Xe Morêna a ka re atla, ó tlo re fihliša naxeng yeo, a e neêla rena. Ké naxa ye e êlaxo mafsi le nose. Fêla, Le se kê la rumola Morêna.” Ge batho ba be ba e-kwa mantšu ao, ba ile ba bolela ka go pšhatla Jošua le Kalebe ka mafsika. Eupša bobedi bja bona ba ile ba ema ba tiile ba holofetše Jehofa.—Num. 14:6-10.

Nywaga ka morago, Kalebe o ile a botša Jošua gore: “Mošê mohlanka wa Morêna a nthoma ka hlôla naxa yé; ka boa ka mo anêxêla ditaba tša mo pelong ya-ka. Xa e le bana bešo ba ba bexo ba rotoxile le nna, bôná ba senya dipelo tša batho; ’me nna ka latêla Morêna ka botlálô.” (Još. 14:6-8) Ka go bota Modimo, Kalebe le Jošua ba ile ba kgotlelela mathata a mantši. Ba be ba ikemišeditše go gopola Jehofa maphelong a bona ka moka.

Kalebe le Jošua gape ba ile ba bontšha tebogo, ba lemoga gore Jehofa o be a phethagaditše kholofetšo ya gagwe ya go nea batho ba gagwe naga e nonnego. Ee, Baisiraele ba be ba mo kolota maphelo a bona. Jošua o ngwadile gore: “Morêna ó neile Ba-Isiraele naxa ka moka ye a kilexo a êna a rêra bôtat’abô a re ó tlo ba fa yôna . . . Xa xo a’ hlaêla le setee sa tše botse ka moka tše Morêna a di boditšexo ba sethšaba sa Isiraele; ka moka di be di tšweletše.” (Još. 21:43, 45) Ke bjang rena lehono re ka bontšhago tebogo go swana le Kalebe le Jošua?

E-ba yo a Lebogago

Monna yo a boifago Modimo o kile a botšiša gore: “Morêna ke tlo mo leboxa ka’ng tše di botse tšohle tše a ntiretšexo tšôna?” (Ps. 116:12) Sekoloto sa rena go Modimo ke se segolo kudu bakeng sa ditšhegofatšo tša gagwe tša dilo tše di bonagalago, tlhahlo ya gagwe ya moya le tsela ya gagwe ya go tlo re phološa nakong e tlago moo e lego gore bosafelego ga se bja lekana gore re ka mo lefa. Ge e le gabotse, re ka se tsoge re lefile Jehofa. Eupša ka moka ga rena re ka kgona go mo leboga.

Na keletšo ya Jehofa e go thušitše go phema mathata? Na tebalelo ya gagwe e go thušitše go ba le letswalo le le hlwekilego gape? Mehola ya ditiro tšeo tša Modimo ke e swarelelago gomme le tebogo ya gago e swanetše go ba bjalo. Ngwanenyana wa nywaga e 14 yo a bitšwago Sandra o ile a lebeletšana le mathata a magolo eupša o ile a kgona go a fenya ka thušo ya Jehofa. O re: “Ke ile ka rapelela thušo ya Jehofa, gomme tsela ya gagwe ya go rarolla mathata e nkgomile kudu. Ga bjale ke tseba lebaka leo ka lona tate a bego a dula a mpotša ka Diema 3:5, 6 e rego: ‘Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.’ Ke kgodišegile gore Jehofa o tla tšwela pele a nthuša go swana le ge a nthušitše go fihla ga bjale.”

Bontšha Gore o Gopola Jehofa ka go Kgotlelela

Beibele e bontšha seka se sengwe seo se kgokaganago le go gopola Jehofa ge e re: “Tlogelang kgotlelelo e fetše modiro wa yona, e le gore le be ba feletšego le ba hlaphogetšwego dilong ka moka, le sa hloke selo.” (Jak. 1:4) Go ba “ba feletšego le ba hlaphogetšwego dilong ka moka” go akaretša’ng? Go akaretša go hlagolela dika tšeo di tlago go re thuša go lebeletšana le diteko ka katlego, re bota Jehofa e bile re e-na le boikemišetšo bja go kgotlelela diteko, e sego go langwa. Kgotlelelo e bjalo e tliša kgotsofalo e kgolo ge diteko tša tumelo di fela. E bile di dula di fela.—1 Bakor. 10:13.

Mohlanka wa Jehofa wa nako e telele yoo a ilego a lebeletšana le mathata a mantši a tša maphelo, o hlalosa seo se mo thušitšego go kgotlelela ka gore: “Ke leka go nagana ka seo Jehofa a se dirago, e sego ka seo ke nyakago go se dira. Go botega go ra gore ke lebiše tlhokomelo ya-ka mererong ya Modimo, e sego dikganyogong tša-ka. Ge ke lebeletšane le mathata, ga ke re, ‘Jehofa, ke ka baka la’ng mathata a a wela nna?’ Ke fo tšwela pele ke mo hlankela gomme ka mo kgomarela gaešita le ge ke welwa ke mathata a sa letelwago.”

Lehono phuthego ya Bokriste e rapela Jehofa “ka moya le ka therešo.” (Joh. 4:23, 24) Bjalo ka sehlopha, Bakriste ba therešo ba ka se tsoge ba lebetše Modimo go swana le setšhaba sa Baisiraele. Eupša go ba karolo ya phuthego ga se kgonthišetšo ya gore yo mongwe le yo mongwe wa rena o tla dula a botega. Go swana le Kalebe le Jošua, yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go bontšha tebogo le kgotlelelo tirelong ya Jehofa. Re na le lebaka le le kwagalago la go dira bjalo, ka gobane Jehofa o tšwela pele a re hlahla le go re hlokomela re le motho ka o tee ka o tee mehleng ye e thata ya bofelo.

Ka go swana le mafsika a kgopotšo ao Jošua a a tsemilego, pego ya ditiro tše di phološago tša Modimo e re kgonthišetša gore a ka se lahle batho ba gagwe. Ka gona, ikwe kamoo mopsalme a bego a ikwa ka gona ge a be a ngwala gore: “Ke xopola ’tirô tša Morêna. Ruri, ke xopola mehlôlô y’axo ya boxolo-xolo. Ke êlêlwa ditirô tša xaxo ka moka; ke akanya tše Wêna O di dirilexo.”—Ps. 77:11, 12.

[Seswantšho go letlakala 7]

Setšhaba ka moka se ile sa swanelwa ke go phatša “mo xo omilexo”

[Mothopo]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Seswantšho go letlakala 8]

Ge Baisiraele ba be ba hlomile mešaša Kadese-baranea, dihlodi di ile tša romelwa Nageng ya Kholofetšo

[Mothopo]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Seswantšho go letlakala 9]

Ka morago ga nywaga ba le lešokeng, Baisiraele ba be ba ka leboga Naga e nonnego ya Kholofetšo

[Mothopo]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Seswantšho go letlakala 10]

Go lebiša tlhokomelo mererong ya Jehofa go re thuša go kgotlelela tlhohlo le ge e le efe yeo re lebeletšanago le yona