Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ekiša Potego ya Ithai

Ekiša Potego ya Ithai

Ekiša Potego ya Ithai

“MEDIRO ya gago ke e megolo le e makatšago, Jehofa Modimo Ra-matla-ohle. Ditsela tša gago ke tša go loka le therešo, wena Kgoši ya bosafelego. Ke mang yo ruri a ka se kego a boifa wena, Jehofa, gomme a reta leina la gago, gobane ke wena o nnoši yo a botegago?” Koša ye yeo e opelwago legodimong ke “bao ba tšwago ba fentše sebata le seswantšho sa sona” e lebiša tlhokomelo potegong ya Modimo. (Kut. 15:2-4) Jehofa o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba mo ekiše ka go bontšha seka se seo se rategago.—Baef. 4:24.

Ka lehlakoreng le lengwe, Sathane Diabolo o dira sohle seo se lego matleng a gagwe go kgaoganya bahlanka ba Modimo ba lefaseng le lerato la Modimo yo ba mo rapelago. Lega go le bjalo, ba tšwela pele ba botegela Modimo, gaešita le ge ba lebeletšana le maemo a šoro. Ruri re leboga gore Jehofa o tšeela boineelo bjo bjalo godimo kudu! Ka kgonthe, re kgonthišetšwa gore: “Morêna ó rata tša tokô; baxauxêlwa ba xaxwe xa’ ba lahle.” (Ps. 37:28) E le gore a re thuše go dula re botega, o akareditše pego ya mediro ya bahlanka ba gagwe ba bantši ba botegago ka Lentšung la gagwe. Pego e nngwe e bjalo ke ya Ithai wa Mogathe.

‘Moeng le yo a Rakilwego’

Mohlomongwe Ithai o be a e-tšwa motseng wa Bafilisita o tumilego wa Gathe, e lego moo Goliata wa senatla le manaba a mangwe a boifišago a Isiraele a bego a e-tšwa gona. Lekga la pele leo ka lona re kwago ka mohlabani yo yo a nago le phihlelo ke nakong ya ge Abesalomo a be a rabela kgahlanong le Kgoši Dafida. Ka nako yeo Ithai gotee le banna ba 600 ba Bafilisita bao ba bego ba mo latela ba be ba tšhabetše lefelong le lego kgaufsi le Jerusalema.

Boemo bja Ithai le balatedi ba gagwe bo ka ba bo ile bja gopotša Dafida mehleng ya gagwe nakong ya ge e be e le motšhabi, ge yena le bahlabani ba Baisiraele ba 600 ba ile ba hudugela nageng ya Bafilisita gomme ba ba tikologong yeo e bušwago ke Akise kgoši ya Gathe. (1 Sam. 27:2, 3) Ithai le banna bao a bego a e-na le bona ba be ba tla dira’ng ge Dafida a lebeletšane le borabele bja morwa wa gagwe Abesalomo? Na ba be ba tla thekga Abesalomo, na ba be ba tla se tšee lehlakore goba na ba be ba tla thekga Dafida le banna bao a bego a e-na le bona?

Bona boemo ka leihlo la kgopolo ge Dafida, yo a tšhabilego Jerusalema, a ema lefelong le bitšwago Bethe-merehaka, yeo e bolelago “Ngwako wa Mafelelo.” Mohlomongwe ke motse wa mafelelo Jerusalema ge o lebile Thabeng ya Mehlware pele o tshela Moedi wa Kidirone. (2 Sam. 15:17) Ge a le moo, Dafida o ile a lekola madira a gagwe ge a dutše a feta. Bonang! E be e se Baisiraele ba botegago feela bao ba bego ba e-na le yena, eupša gape o be a e-na le Bakerethi ka moka le Bapelethi ka moka. Go oketša moo, o be a e-na le Bagathe ka moka—Ithai le bahlabani ba gagwe ba 600.—2 Sam. 15:18, bapiša le PK.

A bontšha kwelobohloko e tšwago pelong, Dafida o botša Ithai gore: “Wene O êla’ng le rena? Xoma O y’o dula le kxoši [mohlomongwe a e-ra Abesalomo], ka xobane O moeng; le xôna kwa xa xeno O rakilwe. O sa tš’o fihla maabane; a nka fo Xo putla-putliša le rena? Xe e le nna ke ya mo ke yaxo; wêna xoma le batho bá ba xeno; ’me Morêna a Xo dirê ka botho a Xo bôtêxêlê.”—2 Sam. 15:19, 20.

Ithai o dira gore go tsebje gore o botegela Dafida. O araba ka gore: “Ka bophelô bya Morêna le ka bophelô bya kxoši mong wa-ka, mo wene Kxoši Mong’a-ka O tl’o xo ba xôna, le nna mohlanka wa xaxo ke tlo ba xôna, e ka ba xo pheleng le xe e le xo hweng.” (2 Sam. 15:21) Se se ka ba se ile sa gopotša Dafida mantšu a swanago ao a ilego a bolelwa ke makgolo-khukhu wa gagwe e lego Ruthe. (Ruthe 1:16, 17) Ka ge pelo ya gagwe e kgomilwe ke mantšu a Ithai, Dafida o mmotša gore: “Xôna tlaa O sepelê le rena.” Ke moka, “Ithai monna wa xa Gathe a sepela le Dafida à na le banna ba xaxwe ka moka, le bana ka moka ba ba bexo ba na nabô’.”—2 Sam. 15:22.

“Go re Ruta”

Baroma 15:4 e re: “Dilo tšohle tšeo di ilego tša ngwalwa e sa le pele di ile tša ngwalelwa go re ruta.” Ka gona, re dira gabotse ge e ba re ipotšiša gore, Ke dithuto dife tšeo re ka ithutago tšona mohlaleng wa Ithai? Ela hloko seo se ka bago se mo tutueleditše go botegela Dafida. Gaešita le ge a be a le nageng e šele e bile e le motšhabi, Ithai o ile a lemoga gore Jehofa ke Modimo yo a phelago le gore Dafida ke motlotšwa wa Jehofa. Ithai o ile a kgona go hlokomologa lehloyo leo le bego le le gona magareng ga Baisiraele le Bafilisita. O be a sa lebelele Dafida e le feela motho yo a bolailego mogale wa Bafilisita e lego Goliata gotee le banna ba bangwe ba bantši ba nageng ya gabo. (1 Sam. 18:6, 7) Ithai o be a lebelela Dafida e le monna yo a ratago Jehofa gomme ga go pelaelo gore o ile a lemoga dika tša Dafida tše dibotse. Ke moka, Dafida yena o ile a hlompha Ithai kudu. Dafida o ile a ba a bea tee-tharong ya madira a gagwe gore e ‘laolwe ke Ithai’ ntweng ya makgaola-kgang kgahlanong le madira a Abesalomo!—2 Sam. 18:2.

Le rena re swanetše go katanela go hlokomologa diphapano tša setšo, morafo goba setlogo—kgethollo le bonaba le ge e le bofe bjo bo šaletšego—gomme re lemoge dika tše dibotse tša ba bangwe. Tswalano yeo e ilego ya ba gona magareng ga Dafida le Ithai e bontšha gore go tseba ga rena Jehofa le go mo rata go ka re thuša gore re pheme mapheko ao.

Ge re dutše re naganišiša ka mohlala wa Ithai, re ka ipotšiša gore: ‘Na ke botegela Dafida yo Mogolo e lego Jesu Kriste ka tsela e swanago? Na ke bontšha potego ya-ka ka gore ke tšee karolo ka phišego modirong wa go bolela ka Mmušo le go dira barutiwa?’ (Mat. 24:14; 28:19, 20) ‘Ke ikemišeditše go kgotlelela go fihla bokgoleng bofe go bontšha gore ke a botega?’

Dihlogo tša malapa le tšona di a holega ge di naganišiša ka mohlala wa Ithai wa potego. Go botegela ga gagwe Dafida le phetho ya gagwe ya go sepela le kgoši yeo e lego motlotšwa wa Modimo go ile gwa kgoma banna bao ba bego ba sepela le Ithai. Ka mo go swanago, diphetho tšeo dihlogo tša malapa di di dirago ge di thekga borapedi bja therešo di kgoma malapa a tšona gomme di ka ba tša a tlišetša mathata ka nakwana. Lega go le bjalo, re kgonthišetšwa gore: ‘Yo botho o hwetša Jehofa e le yo botho.’—Ps. 18:25.

Ka morago ga ntwa ya Dafida le Abesalomo, Mangwalo ga a sa bolela ka Ithai. Lega go le bjalo, pego e nyenyane e bolelago ka yena ka Lentšung la Modimo e re nea kwešišo e kgahlišago ya semelo sa gagwe nakong yeo e thata bophelong bja Dafida. Go akaretšwa ga Ithai ka pegong e buduletšwego ke bohlatse bja gore Jehofa o lemoga le go putsa batho ba bjalo ba botegago.—Baheb. 6:10.