Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ke thuto efe yeo re ithutago yona go Diema 24:27?

Ge a eletša lesogana, mongwadi wa Diema o re: “Phêtha medirô ya xaxo ya ntlê, O itemêlê thšemo; e bê xôna O axaxo ntlo ya xaxo.” Ke ntlha efe yeo e tšweletšwago ke seema se seo se buduletšwego? Ke ya gore monna o swanetše go itokiša ka botlalo pele a tsena lenyalong le go thoma lapa la gagwe, a lemoga boikarabelo bjo bo sepedišanago le tlamo yeo.

Nakong e fetilego, temana ye ka dinako tše dingwe e ile ya hlaloswa e le e bolelago gore monna yo e bilego e le tate ga se a swanela go hlokomela feela mošomo wa gagwe wa boiphedišo eupša gape o swanetše go katanela go aga goba go kgothatša lapa la gagwe, ka mohlala ka go ba ruta ka dilo tša moya. Le ge kgopolo yeo e tloga e le ya therešo e bile e le ya Mangwalo, ga go bonagale e le moko wa temana ye. Ka baka la’ng? Ela hloko mabaka a mabedi.

La pele, temana ye ga e bolele ka go aga ka kgopolo ya go kgothatša goba go matlafatša lapa leo le šetšego le le gona. Go e na le moo, kgopolo e fetišwago mo ke ya go aga ntlo ka tsela ya kgonthe. Lentšu leo le fetoletšwego e le ‘aga’ gape le ka dirišwa le ka tsela ya seswantšhetšo, ka kgopolo ya go aga lapa goba go le thoma—ke gore go nyala le go ba le bana.

La bobedi, temana ye e gatelela go dira dilo ka thulaganyo, go le bjalo ka ge eka go thwe, “Thoma ka go dira se; ke moka o dire sela.” Ka gona, na seema se se ka ba se šišinya gore boikarabelo bja tša boiphedišo bo tla pele ga bja moya? Le gatee!

Mehleng ya Beibele, ge e ba monna a be a nyaka go ‘aga lapa la gagwe,’ goba go thoma lapa ka go nyala o be a swanetše go ipotšiša gore, ‘Na ke loketše go hlokomela le go fepa mosadi le bana le ge e le bafe bao re ka bago le bona ka morago?’ Pele a e-ba le lapa, o be a e-na le mošomo wo a swanetšego go o dira, e lego go hlokomela mašemo a gagwe goba dibjalo. Ka gona, Today’s English Version e fetolela temana ye ka go lebanya ka gore: “O se ke wa aga ntlo ya gago le go thoma lapa go ba go fihla mašemo a gago a lokile, gomme o kgodišegile gore o ka kgona go iphediša.” Na molao woo wa motheo o sa šoma le lehono?

Ee, o sa šoma. Monna yo a nyakago go nyala o swanetše go itokišeletša boikarabelo bjoo gabotse. Ge e ba a phetše gabotse mmeleng, o tla swanelwa ke go šoma. Ke therešo gore boikarabelo bjo bogolo bja monna bja go hlokomela lapa ga se bja swanelwa go felela feela tabeng ya go ba hlokomela ka dilo tše di bonagalago. Lentšu la Modimo le bolela gore monna yo a sa hlokomelego dinyakwa tša lapa la gagwe tša nama, tša maikwelo le tša moya ke yo mobe go feta yo a se nago tumelo! (1 Tim. 5:8) Ka gona, ge lesogana le itokišeletša lenyalo le bophelo bja lapa, le swanetše go ipotšiša dipotšišo tše swanago le tše: ‘Na ke itokišeditše ka mo go lekanego go hlokomela lapa ka dilo tše di bonagalago? Na ke itokišeditše go etelela lapa pele dilong tša moya? Na ke tla phetha boikarabelo bja go swarela mosadi le bana thuto ya Beibele ka mehla?’ Lentšu la Modimo le tloga le gatelela boikarabelo bjoo bja bohlokwa.—Doit. 6:6-8; Baef. 6:4.

Ka gona lesogana leo le nyakago mosadi le swanetše go naganišiša ka molao wa motheo wo o hwetšwago go Diema 24:27. Ka mo go swanago, kgarebe e dira gabotse go ipotšiša ge e ba e loketše go rwala boikarabelo bja go ba mosadi le mma. Banyalani ba bafsa ba ka ipotšiša dipotšišo tše di swanago ge ba nagana ka kgonagalo ya go ba le bana. (Luka 14:28) Go phela ka tlhahlo e bjalo e buduletšwego go ka thuša batho ba Modimo go phema manyami a mantši le go thabela bophelo bja lapa bjo bo putsago.

[Ntlhakgolo go letlakala 12]

Ke dipotšišo dife tšeo lesogana le swanetšego go ipotšiša tšona mabapi le lenyalo?