“E-bang le Khutšo le Batho Bohle”
“E-bang le Khutšo le Batho Bohle”
“Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, e-bang le khutšo le batho bohle.”—Baroma 12:18.
1, 2. (a) Jesu o neile balatedi ba gagwe temošo efe? (b) Re ka hwetša kae keletšo mabapi le kamoo re swanetšego go itshwara ka gona ge re lebeletšane le kganetšo?
JESU o lemošitše barutiwa ba gagwe gore ba tla ganetšwa ke ditšhaba tša lefase, gomme bošegong bja pele ga lehu la gagwe, o ile a ba botša lebaka leo ka lona go bego go tla ba bjalo. O boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ge nkabe le be le le karolo ya lefase, lefase le ka be le rata seo e lego sa lona. Ka ge le se karolo ya lefase, eupša ke le kgethile lefaseng, ka baka leo lefase le le hloile.”—Joh. 15:19.
2 Moapostola Paulo o bone go nepagala ga mantšu ao a Jesu. Lengwalong la gagwe la bobedi leo a le ngwaletšego modirišani-gotee le yena yo monyenyane e lego Timotheo, Paulo o ngwadile gore: “Wena o latetše thuto ya-ka kgaufsi, tsela ya-ka ya bophelo, morero wa-ka, tumelo ya-ka, bopelotelele bja-ka, lerato la-ka, kgotlelelo ya-ka, ditlaišo tša-ka, ditlhokofatšo tša-ka.” Ke moka Paulo o ile a oketša ka gore: “Ge e le gabotse, bohle bao ba ratago go phela ka boineelo go Modimo tswalanong le Kriste Jesu le bona ba tla hlomarwa.” (2 Tim. 3:10-12) Go kgaolo 12 ya lengwalo la gagwe leo le yago go Bakriste ba Roma, Paulo o neile keletšo e bohlale mabapi le kamoo ba swanetšego go itshwara ka gona ge ba lebeletšane le kganetšo. Mantšu a gagwe a ka re hlahla mehleng ye ya bofelo.
“Dirang Dilo tše Botse”
3, 4. Keletšo e neilwego go Baroma 12:17 e ka dirišwa bjang (a) ka lapeng leo le aroganego bodumeding? (b) ge re dirišana le baagišani ba rena?
3 Bala Baroma 12:17. Paulo o hlalositše gore ge re lebeletšane le lehloyo, ga se ra swanela go itefeletša. Go latela keletšo ya gagwe go bohlokwa, kudu-kudu ka malapeng ao a aroganego bodumeding. Molekane wa Mokriste o gana kgoketšo ya gore a itefeletše ge a botšwa mantšu a sa kgahlišego goba a swarwa ka tsela e sa kgahlišego. Ga go na botse bjoo bo tlišwago ke go “bušetša bobe ka bobe.” Go fapana le moo, tshekamelo e bjalo e ka gakatša boemo.
4 Paulo o kgothaletša tsela e kaone ya go fetola, ge a re: “Dirang dilo tše botse mahlong a batho bohle.” Ka lapeng, mosadi yo a bontšhago botho bja kgonthe ka morago ga ge monna wa gagwe a boletše ka tsela e sa kgahlišego ka bodumedi bja gagwe a ka efoga ngangišano yeo e bego e ka tšwa taolong. (Die. 31:12) Carlos, yoo ga bjale e lego setho sa lapa la Bethele, o hlalosa kamoo mmagwe a ilego a fenya kganetšo e šoro ya tatagwe ka go dula a le botho le go hlokomela lapa gabotse. “O be a re kgothaletša gore ka mehla re mo hlomphe. O be a nkgapeletša gore ke bapale le tate boules (papadi ya Fora ya bowling) gaešita le ge ke be ke sa e rate. Eupša e be e dira gore tate a thabe.” Mafelelong o ile a thoma go ithuta Beibele gomme a kolobetšwa. Mabapi le go ‘dira dilo tše botse mahlong a bohle,’ gantši Dihlatse tša Jehofa di fentše kgethollo ka go thuša baagišani ba tšona ge ba hlasetšwe ke kotsi ya tlhago.
Go Fenya Kganetšo ka “Magala a Mollo”
5, 6. (a) Ke ka kwešišo efe “magala a mollo” a kgobelelwago hlogong ya lenaba? (b) Anega phihlelo ya lefelong la geno yeo e bontšhago kamoo go diriša keletšo e lego go Baroma 12:20 go ka bago le mafelelo a mabotse.
5 Bala Baroma 12:20. Ga go pelaelo gore ge Paulo a be a kgetha mantšu a lego temaneng ye o be a naganne ka seo re se balago go Diema 25:21, 22 e rego: “Xe ’naba la xaxo lè ne tlala, le fê dijô; xe le nyôrwa, O le nošê meetse. Ké mo O tl’o xo xokolêla maxala mo hloxong ya lôna; moputsô wa tlo Xo tšwêla xo Morêna.” Mabapi le keletšo ya gagwe yeo e hwetšwago go Baroma kgaolo 12, Paulo o be a sa bolele gore magala ao a seswantšhetšo a swanetše go otla moganetši goba go mo hlabiša dihlong. Go e na le moo, seema se—gotee le mantšu a Paulo a swanago a yago go Baroma—go bonala a šupa mokgweng wa bogologolo wa go tološa borale. Seithuti sa lekgolong la bo-19 la nywaga e lego Charles Bridges se itše: “Bea magala a mollo go dikologa tšhipi yeo e sa kobegego gabonolo, ka godimo le ka fase; o se ke wa e bea mollong feela, eupša o e khupetše ka magala a mollo. Ke batho ba sego kae bao ba lego thata kudu moo ba sa tološwego ke matla a lerato le le tukago, le sa felego pelo le leo le nago le boikgafo.”
6 Bjalo ka “magala a mollo,” ditiro tše botho di ka ruthetša dipelo tša baganetši gomme mohlomongwe tša tološa le kganetšo ya bona. Ditiro tše botho di ka dira gore batho ba amogele bahlanka ba Jehofa le molaetša wa Beibele woo ba o bolelago. Moapostola Petro o ngwadile gore: “Dulang le itshwere gabotse gare ga ditšhaba, gore selong seo ba le bolelago gampe ka sona ba re le badirabobe, ba tle ba re ka baka la mediro ya lena e mebotse yeo ba lego dihlatse tše di e bonago ka mahlo ba rete Modimo letšatšing la go lekola ga gagwe.”—1 Pet. 2:12.
“E-bang le Khutšo le Batho Bohle”
7. Ke khutšo efe yeo Kriste a e tlogelelago balatedi ba gagwe, gona e swanetše go re tutueletša go dira’ng?
7 Bala Baroma 12:18. Bošegong bja mafelelo bjo a bo feditšego a e-na le baapostola ba gagwe, Jesu o ba boditše gore: “Ke le tlogelela khutšo, ke le nea khutšo ya-ka.” (Joh. 14:27) Khutšo yeo Kriste a e tlogelelago barutiwa ba gagwe ke khutšo ya monagano yeo ba bago le yona ge ba ikwa ba ratwa le go amogelwa ke Jehofa Modimo le Morwa wa gagwe yo a ratwago. Khutšo ye ya monagano e swanetše go re tutueletša go phela ka khutšo le ba bangwe. Bakriste ba kgonthe ba rata khutšo e bile ke badira-khutšo.—Mat. 5:9.
8. Re ka ba bjang badira-khutšo ka lapeng le ka phuthegong ya gabo rena?
8 Tsela e nngwe ya go ba badira-khutšo ka lapeng ke ka go rarolla mathata ka pela ka mo go ka kgonegago go e na le go a dumelela gore a gakale. (Die. 15:18; Baef. 4:26) Se se šoma gape le ka phuthegong ya Bokriste. Moapostola Petro o tswalanya go phegelela khutšo le go ithiba leleme. (1 Pet. 3:10, 11) Ka morago ga go nea keletšo e matla mabapi le tirišo e botse ya leleme le bohlokwa bja go efoga lehufa le diphenkgišano, Jakobo le yena o ngwadile gore: “Bohlale bjo bo tšwago godimo, sa pele-pele bo sekile, gape bo na le khutšo, bo leka-lekane, bo ikemišeditše go kwa, bo tletše kgaugelo le dienywa tše botse, ga bo kgetholle ka go beba sefahlego, ga bo na boikaketši. Godimo ga moo, peu ya seenywa sa toko e bjalwa tlase ga maemo a khutšo bakeng sa bao ba dirago khutšo.”—Jak. 3:17, 18.
9. Ke’ng seo re swanetšego go dula re se gopola ge re leka go ba le “khutšo le batho bohle”?
9 Mantšung a gagwe ao a hwetšwago go Baroma 12:18, Paulo ga a bolele feela ka bohlokwa bja go dira khutšo ka lapeng le ka phuthegong. O re re swanetše go ba le “khutšo le batho bohle.” Se se akaretša baagišani, bašomi-gotee le rena, barutwana-gotee le rena le batho bao re kopanago le bona bodireding bja rena bja phatlalatša. Lega go le bjalo, moapostola o tlaleletša keletšo ya gagwe ka gore: “Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena.” Se se bolela gore re dire sohle seo re ka se kgonago go ba le “khutšo le batho bohle,” eupša e sego go fihla bokgoleng bja go kwanantšha ditekanyetšo tša Modimo tša go loka.
Tefetšo ke ya Jehofa
10, 11. Ke ka kgopolo efe re ‘itshwarago bobeng,’ gona ke ka baka la’ng go dira bjalo go swanetše?
10 Bala Baroma 12:19. Re swanetše go dula re ‘itshwere bobeng’ gomme re dire dilo “ka boleta” gaešita le go “bao ba sa sekamelago” modirong le molaetšeng wa rena, go akaretša le bao ba re ganetšago ka go lebanya. (2 Tim. 2:23-25) Paulo o eletša Bakriste gore ba se ke ba itefeletša eupša ba ‘šuthelele kgalefo.’ Paulo o bolela ka kgalefo ya mang? Ga go bonagale a bolela ka go šuthelela kgalefo ya rena. Go molaleng gore re šuthelela kgalefo ya Modimo. Bjalo ka Bakriste, re a tseba gore ga se ra swanela go itefeletša. Mopsalme o ngwadile gore: “Lesa xo xalefa, O ilê lehlôyô; xe O ka selekêxa O tlo bá wa senya.” (Ps. 37:8) Solomone le yena o eleditše ka gore: “Se re: Bobe ke tlo lefetša! Letêla Morêna; ó tlo Xo thuša.”—Die. 20:22.
11 Ge baganetši ba re gobatša, tsela e bohlale ke go tlogelela Jehofa gore a ba otle ge a bona go swanetše go dira bjalo. A bontšha gore o naganne ka kgalefo ya Jehofa, Paulo o tlaleleditše ka gore: “Go ngwadilwe gwa thwe: ‘Tefetšo ke ya-ka, ke tla lefetša, go re’alo Jehofa.’” (Bapiša le Doiteronomio 32:35.) Ge re leka go itefeletša, re tla be re bontšha go ikgodiša, re ipha tokelo yeo Jehofa a ipeetšego yona. Go feta moo, re tla be re bontšha go hloka tumelo kholofetšong ya Jehofa e rego: “Ke tla lefetša.”
12. Kgalefo ya Jehofa e tla utollwa neng, gona bjang?
12 Pejana lengwalong la gagwe leo le yago go Baroma, Paulo o boletše gore: “Kgalefo ya Modimo e utollwa go tšwa legodimong kgahlanong le go se boife Modimo ka moka le go se loke ga batho bao ba gatelelago therešo ka tsela e sa lokago.” (Baroma 1:18) Kgalefo ya Jehofa e tla utollwa go tšwa legodimong ka Morwa wa gagwe nakong ya ‘masetlapelo a magolo.’ (Kut. 7:14) Se e tla ba “bohlatse bja kahlolo e lokilego ya Modimo,” go etša ge Paulo a hlalositše lengwalong le lengwe la gagwe leo le buduletšwego gore: “Mo go elwa hloko gore go lokile go Modimo go lefeletša ka tlaišego bao ba le tlaišago, eupša lena bao le welwago ke masetlapelo, la imollwa gotee le rena kutollong ya Morena Jesu go tšwa legodimong a e-na le barongwa ba gagwe ba matla a le mollong o laumago, ge a tliša tefetšo go bao ba sa tsebego Modimo le bao ba sa kwego ditaba tše dibotse mabapi le Morena wa rena Jesu.”—2 Bathes. 1:5-8.
Go Fenya Bobe ka Bolo
13, 14. (a) Ke ka baka la’ng re sa makale ge re ganetšwa? (b) Re ka šegofatša bjang bao ba re tlaišago?
13 Bala Baroma 12:14, 21. Ka ge re kgodišegile gore Jehofa o tla phethagatša merero ya gagwe, re ka lebiša tlhokomelo ya rena ka moka modirong woo a re neilego wona—go bolela ‘ditaba tše dibotse tša mmušo’ “lefaseng ka moka le go agilwego go lona.” (Mat. 24:14) Re a tseba gore modiro wo wa Bokriste o tla galefiša manaba a rena ka gobane Jesu o re lemošitše gore: “Le tla ba ba hloilwego ke ditšhaba tšohle ka baka la leina la-ka.” (Mat. 24:9) Ka baka leo, ga re makale goba go nyama ge re kopana le kganetšo. Moapostola Petro o ngwadile gore: “Baratiwa, le se ke la makatšwa ke phišo e lego gare ga lena, ye e le diragalelago gore le lekwe, bjalo ka ge eka le be le welwa ke selo se se sa tlwaelegago. Go fapana le seo, dulang le thabile ka ge le e-na le kabelo ditlaišegong tša Kriste.”—1 Pet. 4:12, 13.
14 Go e na le gore re hloye baganetši ba rena, re leka go ba ruta, re gopola gore ba bangwe gare ga bona ba ka be ba dira se ka go se tsebe. (2 Bakor. 4:4) Re katanela go kwa keletšo ya Paulo, e rego: “Tšwelang pele le šegofatša bao ba tlaišago; le šegofatše gomme le se ke la roga.” (Baroma 12:14) Tsela e nngwe ya go šegofatša baganetši ke ka go ba rapelela. Thutong ya Thabeng, Jesu o boletše gore: “Tšwelang pele le rata manaba a lena, le dira botse go bao ba le hloilego, le šegofatša bao ba le rogago, le rapelela bao ba le hlapaolago.” (Luka 6:27, 28) Moapostola Paulo o be a tseba go tšwa phihlelong ya gagwe gore motlaiši a ka fetoga morutiwa yo a botegago wa Kriste le mohlanka yo mafolofolo wa Jehofa. (Bagal. 1:13-16, 23) Lengwalong le lengwe la gagwe, Paulo o boletše gore: “Ge re rogwa, re a šegofatša; ge re hlomarwa, re a tiišetša; ge re senywa leina, re a lopa.”—1 Bakor. 4:12, 13.
15. Tsela e kaone-kaone ya go fenya bobe ka bolo ke efe?
15 Ka mo go swanetšego, Mokriste wa therešo o latela mantšu a temana ya go phetha ya Baroma kgaolo 12, a rego: “O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka bolo.” Mothopo wa bobe ka moka ke Sathane Diabolo. (Joh. 8:44; 1 Joh. 5:19) Kutollong yeo e neilwego moapostola Johane, Jesu o boletše gore bana babo bao ba tloditšwego “ba fentše [Sathane] ka baka la madi a Kwana le ka baka la lentšu la go nea bohlatse ga bona.” (Kut. 12:11) Se se bontšha gore tsela e kaone ya go fenya Sathane le tutuetšo e mpe yeo a nago le yona tshepedišong ya gona bjale ya dilo ke go dira botse ka modiro wa rena wa go nea bohlatse, go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo.
Go Thaba Kholofelong
16, 17. Baroma kgaolo 12 e re rutile’ng mabapi le (a) kamoo re swanetšego go diriša maphelo a rena ka gona? (b) kamoo re swanetšego go itshwara ka gona ka phuthegong? (c) kamoo re swanetšego go swara bao ba ganetšago bodumedi bja rena?
16 Go ahla-ahla ga rena ka boripana kgaolo 12 ya lengwalo la Paulo leo le yago go Bakriste ba Roma go re gopoditše dilo tše dintši. Re ithutile gore bjalo ka bahlanka ba Jehofa ba ineetšego re swanetše go ikemišetša go dira dihlabelo. Re dira dihlabelo tše ka go rata re tutuetšwa ke moya wa Modimo ka gobane matla a rena a go nagana a re kgodišitše gore seo ke thato ya Modimo. Re a fišega moyeng gomme re diriša dimpho tša rena tše sa swanego ka mafolofolo. Re hlankela ka boikokobetšo le boipoetšo, re dira sohle seo re ka se kgonago go boloka botee bja Bokriste. Re latela mokgwa wa go amogela baeng le go bontšha kwelobohloko ya kgonthe.
17 Le gona, Baroma kgaolo 12 e re nea keletšo e ntši mabapi le kamoo re swanetšego go itshwara ka gona ge re lebeletšane le kganetšo. Ga se ra swanela go itefeletša. Re swanetše go leka go arabela kganetšong ka go dira dilo ka botho. Go fihla bokgoleng bjoo re ka kgonago, re swanetše go katanela go phela ka khutšo le batho bohle re sa tshele melao ya motheo ya Beibele. Se se šoma ka lapeng, ka phuthegong, go baagišani, mošomong, sekolong le bodireding bja rena bja phatlalatša. Le ge re lebeletšane le bao ba re ganetšago ka go lebanya, re dira sohle seo re ka se kgonago go fenya bobe ka bolo, re gopola gore tefetšo ke ya Jehofa.
18. Ke dikeletšo dife tše tharo tšeo di hwetšwago go Baroma 12:12?
18 Bala Baroma 12:12. Go tlaleletša keletšong ye e bohlale le e šomago, Paulo o nea dikeletšo tše tharo. Ka ge re ka se kgone go dira dilo tše ka moka ka ntle le thušo ya Jehofa, moapostola o re eletša gore re ‘phegelele thapelong.’ Se se tla re thuša go latela keletšo ya gagwe e nngwe ya gore re ‘kgotlelele tlaišegong.’ Mafelelong, re swanetše go tsepamiša menagano ya rena bokamosong bjoo Jehofa a re holofetšago bjona gomme re ‘thabe kholofelong’ ya bophelo bjo bo sa felego, e ka ba legodimong goba lefaseng.
E le go Ikgopotša
• Re swanetše go itshwara bjang ge re lebeletšane le kganetšo?
• Ke maemong afe moo re swanetšego go katanela go ba badira-khutšo, gona bjang?
• Ke ka baka la’ng re sa swanela go itefeletša?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 8]
Go thuša baagišani ba rena ka tsela ya kgonthe go ka re thuša go fenya kgethollo
[Diswantšho go letlakala 9]
Na o katanela go ba modira-khutšo ka phuthegong?