Dula o Thabile Dinakong tša Mathata
Dula o Thabile Dinakong tša Mathata
“Bohle ba ba botago [Jehofa] a ba thabe, ba hlalale ka go sa felego.”—PS. 5:12, PK.
1, 2. (a) Ke dilo dife tšeo di bakago manyami a magolo lehono? (b) Ka ntle le mathata a welago batho ka kakaretšo, ke’ng seo Bakriste ba therešo ba swanetšego go se kgotlelela?
DIHLATSE TŠA JEHOFA le tšona di lebeletšana le mathata a welago batho ka kakaretšo. Bahlanka ba bantši ba Modimo ba ile ba hlaselwa ke bosenyi, dintwa gomme ba lebeletšana le maemo a mangwe a go hloka toka. Dikotsi tša tlhago, bodiidi, bolwetši le lehu di baka manyami a magolo. Moapostola Paulo ka mo go swanetšego o ile a ngwala gore: “Re tseba gore tlholo yohle e tšwela pele e tsetsela gotee gomme e e-kwa bohloko gotee go fihla bjale.” (Baroma 8:22) Le gona, re hlaselwa ke go se phethagale ga rena. Go swana le kgoši Dafida wa bogologolo, re ka re: “Melato ya-ka e nthibexetše hlôxô; e nthôba byalo ka morwalô o boima.”—Ps. 38:4.
2 Ka ntle ga mathata a welago batho ka kakaretšo, Bakriste ba therešo ba rwala kota ya tlhokofatšo ya seswantšhetšo. (Luka 14:27) Ee, go swana le Jesu, balatedi ba gagwe ba hloilwe e bile ba a hlokofatšwa. (Mat. 10:22, 23; Joh. 15:20; 16:2) Ka gona, ge re latela Jesu, go nyakega gore re katane ka matla le go kgotlelela ge re dutše re letetše ditšhegofatšo tša lefase le lefsa.—Mat. 7:13, 14; Luka 13:24.
3. Re tseba bjang gore Bakriste ga se ba swanela go phela bophelo bja ditlaišego e le gore ba thabiše Modimo?
3 Na se se bolela gore Bakriste ba therešo ba Jesaya 65:13, 14.) Psalme 5:12 (PK) e re: “Bohle ba ba botago [Jehofa] a ba thabe, ba hlalale ka go sa felego.” Ee, go a kgonega gore re thabe gomme re be le khutšo ya monagano le kgotsofalo gaešita le ge re e-na le mathata. A re hlahlobeng kamoo Beibele e ka re thušago ka gona go lebeletšana le diteko le gore re dule re thabile.
phela bophelo bjo bo se nago lethabo? Na bophelo bja rena bo swanetše go tlala feela manyami le bohloko go fihlela bofelo bo e-tla? Go molaleng gore Jehofa o nyaka gore re thabe ge re dutše re letetše go phethagatšwa ga dikholofetšo tša gagwe. Nako le nako Beibele e hlalosa barapedi ba therešo e le batho ba thabilego. (BalaJehofa—“Modimo yo a Thabilego”
4. Modimo o ikwa bjang ge thato ya gagwe e hlokomologwa?
4 Ela hloko mohlala wa Jehofa. Ka ge e le Modimo Ra-matla-ohle, legohle ka moka le laolwa ke yena. Ga a hloke selo e bile ga a hloke thušo ya motho. Lega go le bjalo, go sa šetšwe matla a gagwe a magolo, Jehofa o swanetše go ba a ile a nyama ge yo mongwe wa barwa ba gagwe ba moya a rabela gomme a fetoga Sathane. Ka morago, Jehofa o swanetše go ba a ile a kwa bohloko ge barongwa ba bangwe le bona ba rabela. Nagana gape ka bohloko bjoo Modimo a bo kwelego ge Adama le Efa, dibopiwa tše bopilwego ka bokgwari tša lefaseng, di mo hlanogela. Go tloga ka nako yeo, ditlogolwana tša bona tše dibilione di ile tša hlanogela bolaodi bja Jehofa.—Baroma 3:23.
5. Ke’ng seo ka mo go kgethegilego se kwešitšego Jehofa bohloko?
5 Borabele bja Sathane bo sa dutše bo tšwela pele. Ka nywaga e 6 000, Jehofa o be a dutše a bona ditiro tša borapedi bja medimo ya diswantšho, bošoro, polao le kgobogo ya tša botona le botshadi. (Gen. 6:5, 6, 11, 12) Go feta moo, Jehofa o kwele maaka a šoro le dithogako. Gaešita le barapedi ba therešo ba Modimo ka dinako tše dingwe ba be ba mo kweša bohloko. Beibele e bolela ka e nngwe ya ditiragalo tše ka mantšu a: “Ké xa-ntši-ntši bà mo hlanoxêla kua lešokeng, ba mmefêla xôna-kwa lehanateng. Ba fêla ba boêla xo leka Modimo, ba šexamiša Yêna Mokxêthwa wa Isiraele.” (Ps. 78:40, 41) Eupša o kwa bohloko kudu ge batho ba gagwe ba mo hlanogela. (Jer. 3:1-10) Go molaleng gore Jehofa o kwa bohloko kudu ge dilo tše mpe di direga.—Bala Jesaya 63:9, 10.
6. Modimo o lebeletšana bjang le maemo a gateletšago?
6 Ka gona, Jehofa ga a nolwe moko ke bohloko Ps. 104:31) Ee, go sa šetšwe kgobošo yeo a pharwago ka yona, Jehofa o sa dutše e le “Modimo yo a thabilego.”—1 Tim. 1:11; Ps. 16:11.
le manyami. Ge mathata a tšwelela, Jehofa o ile a gata mogato ka go akgofa go fokotša ditla-morago tše mpe tša seo se diregilego. Le gona, o dirile ditokišetšo tša nakong e tlago e le gore mafelelong morero wa gagwe o phethagatšwe. Ka baka la megato ye e kgahlišago, Jehofa o lebelela pele ka lethabo go godišweng ga bogoši bja gagwe le ditšhegofatšong tšeo di tlago go hwetšwa ke barapedi ba gagwe ba botegago. (7, 8. Ge dilo di sa sepele gabotse, re ka ekiša Jehofa bjang?
7 Ke therešo gore re ka se ipapetše le Jehofa ge go tliwa bokgoning bja rena bja go rarolla mathata. Lega go le bjalo, re ka ekiša Jehofa ge re lebeletšane le mathata. Ke ga tlhago gore re ikwe re nyamile ge dilo di sa sepele gabotse, eupša ga se ra swanela go dula re le boemong bjoo. Ka ge re bopilwe ka seswantšho sa Jehofa, re na le bokgoni bja go nagana le bohlale bjo bo šomago, e lego tšeo di dirago gore re kgone go seka-seka mathata a rena le go tšea kgato e šomago ge go kgonega.
8 Selo se sengwe sa bohlokwa seo se ka re thušago go lebeletšana le mathata a bophelo ke go lemoga gore dilo tše dingwe di ka godimo ga matla a rena. Go kwešwa bohloko kudu ke maemo a bjalo go ka dira gore re tlalelwe kudu le go dira gore re se sa thabela dilo tšeo di sepedišanago le borapedi bja therešo. Ka morago ga go dira sohle seo re ka se kgonago go rarolla bothata, go kaone gore re tšwele pele ka bophelo gomme re lebiše tlhokomelo dilong tšeo di re tlišetšago lethabo. Dipego tše di latelago tša Beibele di bontšha kamoo re ka dirago se ka gona.
Teka-tekano e Bohlokwa
9. Hanna o ile a bontšha bjang go ba le teka-tekano?
9 Ela hloko mohlala wa Hanna, yo mafelelong e bilego mmago moporofeta Samuele. Go ba moopa go be go mo nyamiša. Ba bangwe ba be ba mo kwera ka baka la ge e be e le moopa. Ka dinako tše dingwe, Hanna o be a e-kwa bohloko moo e lego gore o be a lla e bile a sa je. (1 Sam. 1:2-7) Ka nako e nngwe ge a be a tlile sekgethweng sa Jehofa, Hanna o ile a “[nyama] pelo, a rapêla Morêna, a lla ka kudu.” (1 Sam. 1:10) Ka morago ga gore Hanna a botše Jehofa maikwelo a gagwe, moperisita yo a phagamego Eli o ile a mmatamela gomme a re: “Sepela O rotše pelo; Modimo wa Isiraele O tlo Xo nea tše O di kxopetšexo xo Yêna.” (1 Sam. 1:17) Mo nakong ye, Hanna o swanetše go ba a bone gore o dirile sohle seo a ka se kgonago. O be a ka se kgone go fetoša boemo bja gagwe bja go ba moopa. Hanna o ile a bontšha go ba le teka-tekano. Ke moka o ile “a ikêla ka tsela ya xaxwe, a ja; xomme sefahloxô sa xaxwe sa se kê sa etša sa bô-malôba.”—1 Sam. 1:18.
10. Paulo o ile a hlagolela pono efe ge a be a lebeletšane le bothata bjoo a bego a ka se kgone go bo rarolla?
10 Moapostola Paulo o ile a ba le pono e swanago ge a be a lebeletšane le tlaišego. O be a swerwe ke bolwetši bjo bo bego bo mo gateletša kudu. O ile a re bolwetši bjoo ke “mootlwa nameng.” (2 Bakor. 12:7) Go sa šetšwe gore e be e le bolwetši bja mohuta mang, Paulo o ile a dira sohle seo a bego a ka se kgona gore a fole gomme a rapela Jehofa gore a mo thuše. Paulo o ile a rapela Jehofa gakae mabapi le bothata bjo? Ka makga a mararo. Ka morago ga gore Paulo a rapele ka lekga la boraro, Modimo o ile a mo utollela gore a ka se tloše ‘mootlwa woo nameng’ ka mohlolo. Paulo o ile a amogela taba yeo gomme a lebiša tlhokomelo go hlankeleng Jehofa ka botlalo.—Bala 2 Bakorinthe 12:8-10.
11. Thapelo le topo di kgatha tema efe go lebeletšaneng ga rena ka katlego le mathata?
11 Mehlala ye ga e bolele gore re swanetše go kgaotša go rapela Jehofa gore a re thuše ka maemo ao a re gateletšago. (Ps. 86:7) Go e na le moo, Lentšu la Modimo le re laletša gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga.” Jehofa o tla araba bjang dikgopelo tše bjalo le ditopo? Beibele e oketša ka gore: “Gomme khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano ka Kriste Jesu.” (Bafil. 4:6, 7) Ee, go ka direga gore Jehofa a se fediše mathata a rena, eupša a ka araba dithapelo tša rena ka go diša matla a rena a monagano. Ka morago ga go rapela ka mathata a rena, re ka lemoga kotsi ya go tshwenyega kudu ka ona.
Kgahlwa ke go Dira Thato ya Modimo
12. Ke ka baka la’ng go dula re nyamile go ka ba kotsi?
12 Diema 24:10 (PK) e dumela gore: “Ge o nolega moko mohlang wa ditlalelo, matla a gago a tlo felela.” Seema se sengwe se re: “Eupša moya o robagana ka bohloko bja pelo.” (Die. 15:13, PK) Bakriste ba bangwe ba ile ba nyama kudu moo ba ilego ba se sa bala Beibele le go naganišiša ka Lentšu la Modimo. Dithapelo tša bona di fetogile tša go ithola kgwara, le gona ba ikarola go badumedi-gotee le bona. Go molaleng gore go dula re nyamile go ka ba kotsi.—Die. 18:1, 14.
13. Ke mediro efe yeo e ka re thušago go fenya manyami le go re nea tekanyo e itšego ya lethabo?
13 Ka lehlakoreng le lengwe, pono e nepagetšego e tla re thuša go lebiša tlhokomelo dikarolong tša bophelo bja rena tšeo di ka re kgahlago le go re thabiša. Dafida o ngwadile gore: “Ke kxahlwa ke xo dira tše di thabêlwaxo ke Wêna Modimo wa-ka.” (Ps. 40:8) Ge dilo di sa sepele gabotse bophelong, ga se ra swanela go kgaotša mokgwa wa rena o kgahlišago wa borapedi. Ge e le gabotse, pheko ya manyami ke go tšea karolo medirong yeo e tlišago lethabo. Jehofa o re botša gore re ka kgahlwa le go thabišwa ke go bala Lentšu la gagwe le go hlahloba dikagare tša lona ka mehla. (Ps. 1:1, 2; Jak. 1:25) Ka Mangwalo a Makgethwa le ka diboka tša Bokriste, re hwetša “polêlô tše di ratêxaxo” tšeo di ka re kgothatšago le go re thabiša.—Die. 12:25; 16:24.
14. Ke kgonthišetšo efe e tšwago go Jehofa yeo e re thabišago gona bjale?
14 Modimo o re nea mabaka a mantši ao a dirago gore re thabe. Kholofetšo ya gagwe ya go re phološa ke mothopo o mogolo wa lethabo. (Ps. 13:5) Re a tseba gore go sa šetšwe seo se re diragalelago gona bjale, mafelelong Modimo o tla putsa bao ba mo tsomago ka phišego. (Bala Mmoledi 8:12.) Moporofeta Habakuku o ile a hlalosa kgodišego ye gabotse ge a ngwala gore: “Fêla, le xe moxó o ka lesa xo khukhuša, le merara e se enywe selô, le mehlware e ka šitwa, le mašemo a se nthše dijô, le xe dinku di ka fêla merakeng, xwa hlôkwa kxomo marakeng, Le xe xo ka ba byalo, nna ke tla hlalalêla Yêna Morêna, ka thabêla Yêna Modimo wa xo mphološa.”—Habak. 3:17, 18.
“Go Šego Setšhaba Seo Jehofa e Lego Modimo wa Sona”
15, 16. Hlalosa dimpho tše dingwe tša Modimo tšeo re ka di thabelago ge re dutše re letetše ditšhegofatšo tša nakong e tlago.
15 Ge re dutše re letetše nako e thabišago yeo e letšego ka pele, thato ya Jehofa ke gore re thabele dilo tše dibotse tšeo a re neago tšona. Beibele e re: “Se ke se tsebaxo ké xore xa xo se se botse mo xo [batho], xe e se xo thaba le xo dira tše botse xe ba sa phela. Le xôna, ké neô ya Modimo, xe motho a e-ja, a e-nwa, ’me a bôna tše dibotse ka ’tapišô tš’axwe tšohle.” (Mmo. 3:12, 13) “Xo dira tše botse” go akaretša go direla ba bangwe dilo tše dibotse. Jesu o itše go na lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng. Ditiro tše botho tšeo re di direlago balekane ba rena, bana, batswadi le bangwe ba leloko di re kgotsofatša kudu. (Die. 3:27) Go rata bana babo rena le dikgaetšedi ba moya, go ba amogela le go ba lebalela le gona go re thabiša kudu e bile go thabiša Jehofa. (Bagal. 6:10; Bakol. 3:12-14; 1 Pet. 4:8, 9) Le gona, go phetha bodiredi bja rena ka moya wa boikgafo go putsa e le ka kgonthe.
16 Mantšu a tsopotšwego ka mo godimo a Mmoledi a bolela ka dilo tše bonolo tše thabišago bophelong, tše bjalo ka go ja le go nwa. Ke therešo gore le ge re lebeletšane le mathata, re ka hwetša lethabo dimphong ka moka tšeo re di amogetšego go Jehofa. Go oketša moo, botse bjo bo thabišago bja ge letšatši le dikela, naga e kgahlišago, go tshela-tshela ga diphoofolo tše dinyenyane le dilo ka moka tšeo di thabišago tša tlhago ga di bitše selo, eupša di ka go kgahla gomme tša dira gore o thabe. Ge re lebelela dilo tše bjalo, lerato la rena go Jehofa le a gola gobane ke monei wa dimpho tšohle tše dibotse.
17. Ke’ng seo se tla re imollago ka mo go feletšego mathateng a rena gomme re homotšwa ke’ng gona bjale?
17 Mafelelong, go rata ga rena Modimo, go kwa melao ya gagwe le go dumela sehlabelong sa topollo, go tla feleletša ka gore re imollwe ka mo go feletšego mathateng a bophelo bja go se phethagale gomme gwa re tlišetša lethabo la ka mo go sa felego. (1 Joh. 5:3) Ga bjale, re homotšwa ke go tseba gore Jehofa o tseba dilo tšeo di re kwešago bohloko. Dafida o ngwadile gore : “Ke tlo hlalala ka thabêla botho bya xaxo, ka xobane bobôtlana bya-ka O bo bone, wa tseba môya wa-ka ò le tlalelong.” (Ps. 31:7) A tutuetšwa ke lerato la gagwe, Jehofa o tla re phološa mathateng.—Ps. 34:19.
18. Ke ka baka la’ng lethabo e swanetše go ba seka se segolo se se bonagalago gare ga batho ba Modimo?
18 Ge re dutše re letetše go phethagala ga dikholofetšo tša gagwe, eka re ka ekiša Jehofa, Modimo yo a thabilego. Anke re phemeng go nyama moyeng ka baka la maikwelo a fošagetšego. Ge mathata a tšwelela, eka bokgoni bja go nagana le bohlale bja rena di ka re hlahla. Jehofa o tla re thuša go laola maikwelo a rena le go tšea kgato le ge e le efe e kgonegago go fokotša ditla-morago tša ditiragalo tše mpe. Anke re thabeleng dilo tše dibotse tšeo di tšwago go yena, bobedi tša nama le tša moya. Ka go dula re le kgaufsi le Modimo, re tla kgona go thaba ka gobane “go šego setšhaba seo Jehofa e lego Modimo wa sona.”—Ps. 144:15, PK.
O Ithutile’ng?
• Ge re lebeletšane le mathata, re ka ekiša Jehofa bjang?
• Teka-tekano e ka re thuša bjang go lebeletšana ka katlego le mathata?
• Re ka thabela bjang go dira thato ya Modimo dinakong tša mathata?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 16]
Jehofa o kwa bohloko ge dilo tše mpe di direga
[Mothopo]
© G.M.B. Akash/Panos Pictures
[Diswantšho go letlakala 18]
Jehofa o re neile dilo tša gore thuša go dula re thabile