Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Itlhatsele o le Molatedi wa Kgonthe wa Kriste

Itlhatsele o le Molatedi wa Kgonthe wa Kriste

Itlhatsele o le Molatedi wa Kgonthe wa Kriste

“Sehlare se sengwe le se sengwe se sebotse se enywa dienywa tše dibotse, eupša sehlare se sengwe le se sengwe se se bodilego se enywa dienywa tše di hlokago mohola.”—MAT. 7:17.

1, 2. Balatedi ba therešo ba Kriste ba ikarola bjang go balatedi ba maaka, kudu-kudu mehleng ye ya bofelo?

JESU o boletše gore batho bao ka bofora ba ipolelago gore ba a mo hlankela ba tla fapana le balatedi ba gagwe ba therešo ka dienywa tša bona—dithuto le boitshwaro bja bona. (Mat. 7:15-17, 20) Ke therešo gore batho ba kgongwa kudu ke seo ba se tsenyago megopolong le dipelong tša bona. (Mat. 15:18, 19) Bao ba rutwago dithuto tša maaka ba tšweletša “dienywa tše di hlokago mohola,” mola bao ba rutwago ditherešo tša moya ba tšweletša “dienywa tše dibotse.”

2 Mehuta ye e mebedi ya dienywa e bonala kudu mehleng ye ya bofelo. (Bala Daniele 12:3, 10.) Bakriste ba maaka ba na le pono e fošagetšego ka Modimo e bile gantši tsela ya bona ya boineelo go Modimo ke ya boikaketši, mola bao ba nago le tlhaologanyo goba temogo ya moya ba rapela Modimo “ka moya le ka therešo.” (Joh. 4:24; 2 Tim. 3:1-5) Ba katanela go bonagatša dika tše di swanago le tša Kriste. Eupša go thwe’ng ka rena re le motho ka noši? Ge o dutše o ahla-ahla dika tše hlano tše di latelago tšeo di hlaolago Bakriste ba therešo, ipotšiše gore: ‘Na boitshwaro le thuto ya-ka di dumelelana gabotse le Lentšu la Modimo? Na ke kgabiša therešo mahlong a bao ba e nyakago?’

Phela ka Lentšu la Modimo

3. Ke’ng seo se kgahlišago Jehofa, gona se se akaretša’ng go Bakriste ba therešo?

3 Jesu o boletše gore, “Ga se yo mongwe le yo mongwe yo a rego go nna, ‘Morena, Morena,’ a tlago go tsena mmušong wa magodimo, eupša go tla tsena yo a dirago thato ya Tate yo a lego magodimong.” (Mat. 7:21) Ee, Jehofa ga a fo kgahlwa ke ge re ipolela gore re Bakriste, eupša o kgahlwa ke ge re phela ka tsela ya Bokriste. Go balatedi ba therešo ba Kriste, seo se kgoma tsela ya bona ka moka ya bophelo go akaretša le pono ya bona mabapi le tšhelete, mošomo wa boiphedišo, metlwae le menyanya ya lefase gaešita le lenyalo le ditswalano tša bona le batho ba bangwe. Lega go le bjalo, Bakriste ba maaka ba amogela dikgopolo le ditsela tša lefase tša go dira dilo, tšeo mehleng ye ya bofelo di thulanago kudu le tsela ya Modimo ya go dira dilo.—Ps. 92:7.

4, 5. Re ka diriša bjang mantšu a Jehofa a hwetšwago go Maleaki 3:18 maphelong a rena?

4 Ka mo go swanetšego, moporofeta Maleaki o ngwadile gore: “Le tlo buša Lè hlatha moloki le e a sa lokaxo, Lè hlaoloxanya modirêla-Morêna le e a sa Mo direlexo.” (Mal. 3:18) Ge o dutše o naganišiša ka mantšu ao, ipotšiše gore: ‘Na ke swana le lefase goba na ke leka go ba yo a fapanego? Na ka mehla ke katanela gore ke amogelwe ke batho bao ke dirišanago le bona, mohlomongwe sekolong goba mošomong, goba na ke emela ka go tia melao ya motheo ya Beibele gaešita le go e bolelela ge go swanetše?’ (Bala 1 Petro 3:16.) Ke therešo gore ga re nyake go itira baloki, eupša re swanetše go fapana le bao ba sa ratego Jehofa le go mo hlankela.

5 Ge e ba o bona go swanetše gore o kaonefatše, ke ka baka la’ng o sa rapele ka taba ye gomme o tsome tlhahlo ya moya ka go ithuta Beibele, ka go rapela le ka go ba gona dibokeng ka mehla? Ge o tšwela pele o diriša Lentšu la Modimo bophelong bja gago, ke mo o tlago go tšwela pele o enywa “dienywa tše dibotse,” go akaretša le “seenywa sa melomo yeo e bolelago ka leina la [Modimo] phatlalatša.”—Baheb. 13:15.

Tsebatša Mmušo wa Modimo

6, 7. Mabapi le molaetša wa Mmušo, ke phapano efe e lego gona magareng ga Bakriste ba therešo le ba maaka?

6 Jesu o itše: “Le metseng e mengwe ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo, gobane ke sona se ke se rometšwego.” (Luka 4:43) Ke ka baka la’ng Jesu a ile a dira Mmušo wa Modimo sehlogo se segolo sa bodiredi bja gagwe? O be a tseba gore yena bjalo ka Kgoši ya Mmušo woo gotee le bana babo ba tloditšwego ka moya ba tsošitšwego, ba tla fediša dilo tšeo di bakago mathata a batho ka moka—sebe le Diabolo. (Baroma 5:12; Kut. 20:10) Ka gona, o laetše balatedi ba gagwe go tsebatša Mmušo go fihla bofelong bja tshepedišo ye ya dilo. (Mat. 24:14) Batho bao ka bofora ba ipolelago gore ke balatedi ba Kriste ga ba tšee karolo modirong wo—ge e le gabotse, ba ka se ke. Ka baka la’ng? Ka mabaka a mararo: La pele, ba ka se rute ka seo ba sa se kwešišego. La bobedi, bontši bja bona ga bo na boikokobetšo le sebete seo se nyakegago bakeng sa go lebeletšana le go kwerwa le kganetšo yeo e ka tšwelelago ge ba boledišana le baagišani ba bona ka molaetša wa Mmušo. (Mat. 24:9; 1 Pet. 2:23) Lebaka la boraro, Bakriste ba maaka ga ba na moya wa Modimo.—Joh. 14:16, 17.

7 Ka lehlakoreng le lengwe, balatedi ba Kriste ba therešo ba kwešiša seo Mmušo wa Modimo e lego sona le seo o tlago go se phethagatša. Go oketša moo, ba etiša Mmušo woo pele maphelong a bona, ba o tsebatša lefaseng ka moka ka thušo ya moya wa Jehofa. (Sak. 4:6) Na o tšea karolo ka mehla modirong wo? Na o leka go kaonefatša bokgoni bja gago bjalo ka mogoeledi wa Mmušo, mohlomongwe ka go fetša nako e teletšana bodireding goba ka go ba go bjona ka mehla? Ba bangwe ba ile ba leka go kaonefatša bodiredi bja bona ka go diriša Beibele ka tsela e atlegago. Moapostola Paulo yo a bego a go dirile mokgwa go nea mabaka ka mangwalo o ngwadile gore: “Lentšu la Modimo le a phela e bile ke le matla.”—Baheb. 4:12; Dit. 17:2, 3.

8, 9. (a) Ke diphihlelo dife tšeo di bontšhago bohlokwa bja go diriša Beibele? (b) Re ka kaonefatša bjang bokgoni bja rena bja go diriša Lentšu la Modimo ka mehla?

8 Ge ngwanabo rena a be a le modirong wa ntlo le ntlo o ile a balela monna wa Mokhatolika lengwalo la Daniele 2:44, gomme a hlalosa kamoo Mmušo wa Modimo o tlago go tliša khutšo le polokego ya kgonthe. Monna yoo o ile a arabela ka gore: “Ke leboga ge o ile wa bula Beibele gomme wa mpalela yona go e na le go fo mpotša seo e se bolelago.” Ge ngwanabo rena yo mongwe a be a balela mosadi yo mongwe wa kereke ya Gerika ya Orthodox lengwalo, mosadi yoo o ile a botšiša dipotšišo tše mmalwa tše di kgahlišago. Le mo boemong bjo, ngwanabo rena le mosadi wa gagwe ba ile ba mo araba ba diriša Beibele. Ka morago mosadi yoo o ile a re: “Na le tseba gore ke ka baka la’ng ke dumetše go boledišana le lena? Ke ka gobane le tlile go nna le swere Beibele gomme la mpalela yona.”

9 Ke therešo gore dikgatišo tša rena di bohlokwa gomme re swanetše go di diriša bodireding. Lega go le bjalo, Beibele ke sedirišwa sa rena se segolo. Ka gona, ge e ba o se wa tlwaela go e diriša ka mehla bodireding bja gago, ke ka baka la’ng o sa ipeele pakane ya go dira bjalo? Mohlomongwe o ka kgetha Mangwalo a mmalwa a bohlokwa ao a hlalosago seo Mmušo wa Modimo e lego sona le kamoo o tlago go rarolla mathata a itšego ao a tshwenyago batho tikologong ya geno. Ke moka o itokišeletše go a bala ge o dira modiro wa ntlo le ntlo.

Ikgantšhe ka go Bitšwa ka Leina la Modimo

10, 11. Mabapi le go dirišwa ga leina la Modimo, ke phapano efe e lego gona magareng ga Jesu le ba bantši bao ba ipolelago gore ba a mo latela?

10 “Le dihlatse tša-ka, tša xe ke le Modimo. Ó r’yalo Morêna.” (Jes. 43:12) Jesu Kriste, Hlatse e kgolo ya Jehofa, o ile a bona e le tokelo go bitšwa ka leina la Modimo le go le tsebatša. (Bala Ekisodo 6:3; Johane 17:6; Baheberu 2:12.) Ka gona, ka ge Jesu a ile a tsebatša leina la Tatagwe, o ile a bitšwa “Hlatse e Botegago.”—Kut. 1:5; Mat. 6:9.

11 Ka mo go fapanego, ba bantši bao ba ipolelago gore ba emela leina la Modimo le Morwa wa gagwe ba ipontšhitše ba e-na le tshekamelo e nyamišago mabapi le leina la Modimo, e bile ba le tlošitše diphetolelong tša Dibeibele tša bona. Taelo ya morago-rago e neilwego bapišopo ba Khatolika ge e bontšha moya o swanago, e itše “leina la Modimo le lego ka sebopego sa tetragrammaton la YHWH ga se la swanela go dirišwa goba go bitšwa” nakong ya borapedi. * A kgopolo e fošagetšego gakaakang!

12. Bahlanka ba Jehofa ba ile ba tswalanywa kgaufsi kudu le Jehofa bjang ka ngwaga wa 1931?

12 Ka ge ba ekiša Kriste le ‘leru le legolo la Dihlatse’ tšeo di phetšego pele ga mehla ya gagwe, Bakriste ba therešo ba ikgantšha ka go diriša leina la Modimo. (Baheb. 12:1) Ge e le gabotse, ka ngwaga wa 1931, bahlanka ba Modimo ba ile ba tswalanywa kgaufsi kudu le Jehofa ge ba amogela leina la Dihlatse tša Jehofa. (Bala Jesaya 43:10-12.) Ka gona, ka tsela e kgethegilego balatedi ba therešo ba Kriste ba ile ba ba “batho ba leina la [Modimo].”—Dit. 15:14, 17.

13. Re ka phelela bjang leina la rena leo re le neilwego ke Modimo?

13 Re ka phelela bjang leina la rena la moswana-noši? Tsela e nngwe ke ka go hlatsela ka potego leina la Modimo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “‘Mang le mang yo a bitšago leina la Jehofa o tla phološwa.’ Lega go le bjalo, ba tla bitša bjang yo ba sego ba dumela go yena? Le gona, ba tla dumela bjang go yo ba sa kago ba kwa ka yena? Le gona, ba tla kwa bjang ge go se yo a bolelago? Le gona, ba tla bolela bjang ka ntle le ge ba romilwe?” (Baroma 10:13-15) Re swanetše gore ka bohlale re pepentšhe dithuto tša maaka tšeo di senyago Mmopi wa rena leina, tše bjalo ka thuto ya mollo wa dihele, yeo ge e le gabotse e dirago gore Modimo yo lerato a newe dika tše kgopo tša Diabolo.—Jer. 7:31; 1 Joh. 4:8; bapiša le Mareka 9:17-27.

14. Ba bangwe ba ile ba arabela bjang ge ba be ba thoma go kwa ka leina la Modimo?

14 Na o ikgantšha ka go bitšwa ka leina la Tatago wa legodimong? Na o thuša ba bangwe gore ba tsebe leina leo le lekgethwa? Mosadi yo mongwe wa Paris kua Fora o ile a kwa gore Dihlatse tša Jehofa di tseba leina la Modimo, ka gona o ile a kgopela Hlatse yeo a ilego a kopana le yona go mmotšha leina leo ka Beibeleng. Ge e mmalela Psalme 83:18, (Psalme 68:4 ka Beibeleng ya Sepedi.) o ile a kgomega kudu. O ile a thoma go ithuta Beibele gomme ga bjale ke kgaetšedi yabo rena e botegago yeo e hlankelago nageng e nngwe. Ge mosadi yo mongwe wa Mokhatolika yo a dulago Australia a bona leina la Modimo la mathomo ka Beibeleng o ile a lla ka lethabo. Ka gona, ga bjale o feditše nywaga e mentši a hlankela e le mmulamadibogo wa ka mehla. Morago bjale, ge Dihlatse tša kua Jamaica di bontšha mosadi yo mongwe wa moo leina la Modimo ka Beibeleng ya gagwe, mosadi yoo le yena o ile a lla ka lethabo. Ka gona, ikgantšhe ka go bitšwa ka leina la Modimo gomme, go swana le Jesu, o dire gore leina leo le bohlokwa le tsebje ke batho bohle.

“Le se ke la Rata Lefase”

15, 16. Bakriste ba therešo ba lebelela bjang lefase, gona re swanetše go ipotšiša dipotšišo dife?

15 “Le se ke la rata lefase goba dilo tše di lego lefaseng. Ge e ba motho a rata lefase, lerato la Tate ga le gona go yena.” (1 Joh. 2:15) Lefase le dikganyogo tša lona tša nama di kgahlanong le Jehofa le moya wa gagwe o mokgethwa. Ka gona, balatedi ba therešo ba Kriste ga ba fo ikaroganya le lefase le. Ba le hloile, ba tseba gore “go gwerana le lefase ke bonaba go Modimo,” bjalo ka ge morutiwa Jakobo a boletše.—Jak. 4:4.

16 E ka ba tlhohlo go latela keletšo ya Jakobo lefaseng le leo le tletšego diteko tše dintši. (2 Tim. 4:10) Lega go le bjalo, Jesu o rapeletše balatedi ba gagwe ka gore: “Ga ke go kgopele gore o ba tloše lefaseng, eupša gore o ba šireletše ka baka la yo kgopo. Bona ga se karolo ya lefase go etša ge nna ke se karolo ya lefase.” (Joh. 17:15, 16) Ipotšiše gore: ‘Na ke katanela go se be karolo ya lefase? Na ba bangwe ba tseba boemo bja-ka mabapi le menyanya le meetlo yeo e sego ya thewa Mangwalong gaešita le yeo e ka bago e se ya boheitene eupša e bonagatša moya wa lefase?’—2 Bakor. 6:17; 1 Pet. 4:3, 4.

17. Ke’ng seo se ka dirago gore batho ba dipelo tše di botegago ba eme le Jehofa?

17 Ke therešo gore boemo bja rena bjo bo theilwego Beibeleng bo ka se dire gore re ratwe ke lefase, eupša bo ka tsoša kgahlego ya bao ba nago le dipelo tše di botegago. Ka kgonthe ge batho ba bjalo ba bona gore tumelo ya rena e theilwe ka go tia Mangwalong le gore e kgoma maphelo a rena ka moka, ge e le gabotse, ba ka arabela ka go botša batlotšwa gore: “A nkê re yê le lena, ka xobane re kwile xore Modimo ó na le lena.”—Sak. 8:23.

Bontšha Lerato la Kgonthe la Bokriste

18. Go rata Jehofa le moagišani go akaretša’ng?

18 Jesu o itše: “O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka le ka moya wa gago ka moka le ka monagano wa gago ka moka,” le gona “o rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.” (Mat. 22:37, 39) Lerato leo (e lego a·gaʹpe ka Segerika) ke lerato le le nepagetšego leo le tutuetšwago ke boikarabelo, melao ya motheo le mekgwa e mebotse, eupša ka dinako tše dingwe le akaretša maikwelo a matla. E ka ba le borutho le le tseneletšego. (1 Pet. 1:22) Ga le swane le boithati, gobane le bonala ka mantšu le ditiro tše di se nago boithati.—Bala 1 Bakorinthe 13:4-7.

19, 20. Anega phihlelo yeo e bontšhago matla a lerato la Bokriste.

19 Ka ge lerato e le karolo ya seenywa sa moya o mokgethwa wa Modimo, le thuša Bakriste ba therešo go dira seo ba bangwe ba ka se kgonego go se dira, bjalo ka go fenya lehloyo la semorafo, setšo le go se kwane ga tša dipolitiki. (Bala Johane 13:34, 35; Bagal. 5:22) Ge bao ba swanago le dinku ba bona lerato le bjalo ba tutueletšega go tšea kgato. Ka mohlala, ge monna yo mongwe wa Mojuda wa kua Isiraele a be a tlile dibokeng tša Bokriste ka lekga la mathomo, o ile a makatšwa ke go bona bana babo rena ba Bajuda le ba ma-Araba ba rapela Jehofa ba le gotee. Ka baka leo, o ile a thoma go ba gona dibokeng ka mehla gomme a dumela go swarelwa thuto ya Beibele. Na o bontšha lerato le le bjalo leo le tšwago pelong go bana beno? Le gona, na o leka go amogela ka borutho bao ba tlago Holong ya Mmušo ka lekga la mathomo, go sa šetšwe setšhaba seo ba tšwago go sona, mmala wa bona le boemo bja bona setšhabeng?

20 Bjalo ka Bakriste ba therešo, re leka go bontšha lerato go batho bohle. Kua El Salvador, mogoeledi yo mofsa o be a ithuta Beibele le mosadi wa Mokatholika wa nywaga e 87 yo a bego a rata kereke ya gagwe kudu. Ka letšatši le lengwe mosadi yoo o ile a babja o šoro gomme a išwa sepetlele. Ge a boa gae, Dihlatse di ile tša mo etela gomme tša kgonthišetša gore o na le dijo. Se se ile sa direga mo e ka bago ka kgwedi. Ga go le o tee yo a tsenago kereke le mosadi yoo yo a ilego a mo etela. Mafelelo e bile afe? O ile a lahla diswantšho tša gagwe tša bodumedi, a itokolla kerekeng ya gagwe gomme a tšwela pele ka thuto ya gagwe ya Beibele. Ka kgonthe lerato la Bokriste le na le matla! Le ka fihlelela dipelo go feta kamoo mantšu a ka kgonago ka gona.

21. Re ka dira’ng gore re be le bokamoso bjo bo šireletšegilego?

21 Kgaufsinyane, Jesu o tla botša bao ka bofora ba ipolelago gore ba a mo hlankela gore: “Ga se ka ka ka le tseba! Tlogang go nna lena badiri ba go hloka molao.” (Mat. 7:23) Ka gona, a re tšweletšeng dienywa tšeo di godišago Modimo le Morwa wa gagwe. Jesu o itše: “Yo mongwe le yo mongwe yo a kwago dipolelo tše tša-ka gomme a di dira o tla swantšhwa le monna yo a nago le temogo, yo a agilego ntlo ya gagwe godimo ga lefsika.” (Mat. 7:24) Ee, ge e ba re ipontšha re le balatedi ba kgonthe ba Kriste, re tla amogelwa ke Modimo gomme ra ba le bokamoso bjo bo šireletšegilego bjalo ka ge eka re agile godimo ga lefsika!

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 11 Dikgatišo tša Khatolika tša mehleng yeno tšeo di fetoletšwego ka Seisemane, go akaretša le The Jerusalem Bible, di fetoletše tetragrammaton e le “Yahweh.”

Na o a Gopola?

• Balatedi ba therešo ba Kriste ba fapana bjang le ba maaka?

• Bolela tše dingwe tša “dienywa” tšeo di hlaolago Bakriste ba therešo.

• E le gore o tšweletše seenywa sa Bokriste, o ka ipeela dipakane dife?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Na o go dirile mokgwa go diriša Beibele bodireding bja gago?

[Seswantšho go letlakala 15]

Na ba bangwe ba tseba boemo bja gago mabapi le menyanya le meetlo yeo e sego ya thewa Mangwalong?