Diriša “Tšhoša ya Moya” ka Bokgwari

“Amogelang . . . tšhoša ya moya, ke gore, lentšu la Modimo.”—BAEF. 6:17.

1, 2. Re swanetše go arabela bjang tabeng ya go nyakega ga bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo?

GE A lemoga boemo bja moya bja mašaba, Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore: “Puno ke e kgolo, eupša badiri ke ba sego kae. Ka baka leo, kgopelang Mong wa puno gore a romele badiri punong ya gagwe.” Jesu ga se a fetša ka go rialo. Ka morago ga go bolela mantšu ao, o ile “a bitša barutiwa ba gagwe ba lesome-pedi” gomme a ba roma gore ba tšwe lesolo la go dira boboledi goba go ‘buna’. (Mat. 9:35-38; 10:1, 5) Ka morago, Jesu o ile “a hlaola ba bangwe ba masome-šupa a ba roma ka babedi ka babedi” go dira modiro o swanago.—Luka 10:1, 2.

² Go sa dutše go nyakega bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo lehono. Batho bao ba bilego gona Segopotšong lefaseng ka bophara ngwageng wa tirelo wa 2009 e bile ba 18 168 323. Palo ye e feta ya Dihlatse tša Jehofa ka dimilione tše 10. Ka kgonthe mašemo a šweufaletše go bunwa. (Joh. 4:34, 35) Ka gona, re swanetše go rapelela bašomi ba oketšegilego. Eupša re ka dira dilo bjang ka go dumelelana le dikgopelo tše bjalo? Re ka dira se ka go ba badiredi bao ba atlegago ge ka phišego re tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo le go dira barutiwa.—Mat. 28:19, 20; Mar. 13:10.

3. Moya wa Modimo o kgatha tema ya bohlokwa bjang go re thušeng go ba badiredi bao ba atlegago?

³ Sehlogo se se fetilego se ahla ahlile kamoo go hlahlwa ke moya wa Modimo e lego gabohlokwa ka gona go ‘boleleng ga rena lentšu la Modimo ka sebete.’ (Dit. 4:31) Moya woo o ka re thuša gape go ba badiredi bao ba atlegago. Tsela e nngwe ya go kaonefatša katlego ya rena bodireding ke ka go diriša gabotse sedirišwa se sebotse seo Jehofa Modimo a re neilego sona—Lentšu la gagwe leo le ngwadilwego, Beibele. E tšweleditšwe ka moya o mokgethwa. (2 Tim. 3:16) Molaetša wa yona o buduletšwe ke Modimo. Ka gona, go hlatholla ditherešo tša Mangwalo ka bokgwari bodireding go bontšha gore re hlahlwa ke moya o mokgethwa. Pele re ahla-ahla kamoo re ka dirago seo ka gona, anke re boneng kamoo Lentšu leo le lego matla ka gona.

‘Lentšu la Modimo ke le Matla’

4. Ke diphetogo dife tšeo molaetša wa Modimo woo o hwetšwago ka Beibeleng o ka di dirago mothong?

⁴ Ruri lentšu la Modimo, goba molaetša, le na le matla! (Baheb. 4:12) Ka tsela ya seswantšhetšo, molaetša o tšwago ka Beibeleng o bogale go feta tšhoša le ge e le lefe yeo e dirilwego ke motho, gobane ka tsela ya seswantšhetšo o kgona le go phuleletša marapo le moko. Therešo ya Mangwalo e fihlelela karolo ya ka gare-gare ya motho gomme ya tsenelela megopolong le maikwelong a gagwe, ya pepentšha seo ge e le gabotse motho a lego sona ka gare. Therešo yeo e ka ba le matla go motho gomme ya mo tutueletša go dira diphetogo tša kgonthe. (Bala Bakolose 3:10.) Ee, Lentšu la Modimo le ka fetoša maphelo!

5. Beibele e ka re hlahla ka ditsela dife, gona ka mafelelo afe?

⁵ Go oketša moo, Beibele ke puku ya bohlale bjo bo sa bapišwego. E na le tsebišo e holago yeo e ka bontšhago batho kamoo ba ka phelago ka gona lefaseng le leo le hlaka-hlakanego. Lentšu la Modimo ga le bonege feela dinao tša rena, eupša le bonega le tsela e letšego ka pele. (Ps. 119:105) Ke thušo e kgolo ge re lebeletšane le mathata goba re dira diphetho tša mabapi le go  kgetha bagwera, boithabišo, mošomo, moaparo le tše dingwe. (Ps. 37:25; Die. 13:20; Joh. 15:14; 1 Tim. 2:9) Go diriša melao ya motheo yeo e hwetšwago ka Lentšung la Modimo go dira gore re kgone go dirišana le ba bangwe gabotse. (Mat. 7:12; Bafil. 2:3, 4) Ka ge tsela ya seswantšhetšo yeo e letšego ka pele e bonegilwe gabotse, re kgona go naganišiša ka ditla-morago tša nako e telele tša diphetho tša rena. (1 Tim. 6:9) Le gona Mangwalo a tsebatša e sa le pele morero wa Modimo bakeng sa bokamoso, gomme a re thuša go phegelela tsela ya bophelo yeo e dumelelanago le morero woo. (Mat. 6:33; 1 Joh. 2:17, 18) Ruri motho a ka phela bophelo bjo bo nago le morero ge e ba a dumelela melao ya motheo ya Modimo e hlahla bophelo bja gagwe!

6. Beibele ke sebetša se matla gakaaka’ng ntweng ya rena ya moya?

⁶ Nagana gape kamoo Beibele e lego sebetša se matla ka gona ntweng ya rena ya moya. Paulo o biditše lentšu la Modimo gore ke “tšhoša ya moya.” (Bala Baefeso 6:12, 17.) Ge molaetša wa Beibele o fetišetšwa go ba bangwe ka tsela e atlegago, o ka lokolla batho bokgobeng bja moya bja Sathane. Ke sebetša seo se phološago maphelo go e na le go a senya. Na ga se ra swanela go katanela go se diriša ka bokgwari?

Le Sware ka Tshwanelo

7. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go ithuta go diriša “tšhoša ya moya” gabotse?

⁷ Lešole le ka diriša dibetša tša lona ka bokgwari ntweng ge feela le ile la itlwaetša le go ithuta go di diriša gabotse. Go bjalo le ka go diriša “tšhoša ya moya” ntweng ya rena ya moya. Paulo o ngwadile gore: “Dira sohle se o ka se kgonago gore o itšweletše o amogelega go Modimo, o le modiri yo a se nago seo se mo hlabišago dihlong, yo a swarago lentšu la therešo ka tshwanelo.”—2 Tim. 2:15.

8, 9. Ke’ng seo se tla re thušago go kwešiša seo Beibele e se bolelago? Nea mohlala.

⁸ Ke’ng seo se tlago go re thuša go ‘swara lentšu la therešo ka tshwanelo’ ge re le bodireding? Pele re ka boledišana le ba bangwe ka seo Beibele e se bolelago, rena ka noši re swanetše go e kwešiša. Se se bolela gore re swanetše go lebiša tlhokomelo tabeng e dikologilego temana goba lengwalo leo. Go ya ka pukuntšu e nngwe, “taba e dikologilego lentšu, lefoko goba temana e bopša ke mantšu, mafoko goba ditemana tšeo di tlago pele le ka morago ga yona gomme di thuša go dira gore e kwagale.”

⁹ Gore re kwešiše temana ya Beibele gabotse, re swanetše go ela hloko ditemana tšeo di e dikologilego. Mantšu a Paulo ao a hwetšwago go Bagalatia 5:13 a bontšha bohlokwa bja seo. O ngwadile gore: “Go ba gona, le bileditšwe tokologo, bana bešo; feela le se ke la diriša tokologo ye e le tlhohleletšo ya nama, eupša hlankelanang ka lerato.” Ke tokologo efe yeo Paulo a bego a bolela ka yona mo? Na o be a bolela ka go lokologa sebeng le lehung, bokgobeng bja dithuto tša maaka goba selong se sengwe se itšego? Taba e dikologilego temana ye e bontšha gore Paulo o be a bolela ka tokologo e tlišwago ke go ‘lokologa thogakong ya Molao.’  (Bagal. 3:13, 19-24; 4:1-5) O be a bolela ka tokologo ya Bokriste. Bao ba bego ba thabela tokologo yeo ba be ba hlankelana ka lerato. Bao ba bego ba se na lerato ba be ba e-na le lesebo e bile ba ngunanguna.—Bagal. 5:15.

10. Gore re kwešiše gabotse seo se bolelwago ke Mangwalo, ke tsebišo ya mohuta mang yeo re swanetšego go e ahla-ahla, gona re ka e hwetša bjang?

¹⁰ Mantšu a rego “taba e dikologilego” a na le tlhaloso e nngwe. Mahlalosetša-gotee a “taba e dikologilego” a ka akaretša “taba yeo e ahla-ahlwago le maemo.” Gore re kwešiše moko wa temana gabotse, re swanetše go ela hloko taba yeo e ahla-ahlwago, go swana le gore ke mang yo a ngwadilego puku yeo ya Beibele le gore e ngwadilwe neng le ka tlase ga maemo afe. E bile go a hola go kwešiša morero wa go ngwalwa ga puku yeo gomme, ge go kgonega, re tsebe maemo, boitshwaro bja batho le ditirelo tša bodumedi tša mehleng yeo. *

11. Ke’ng seo re swanetšego go se ela hloko ge re hlalosa mangwalo?

¹¹ ‘Go swara lentšu la therešo ka tshwanelo’ go akaretša se se fetago go hlalosa ditherešo tša Mangwalo gabotse. Re swanetše go ela hloko gore re se diriše Beibele go tšhošetša batho ba bangwe. Le ge re ka diriša Mangwalo go emela therešo, go etša ge Jesu a dirile ge a be a lekwa ke Diabolo, Beibele ga se kgati yeo re bethago batheetši ba rena ka yona. (Doit. 6:16; 8:3; 10:20; Mat. 4:4, 7, 10) Re swanetše go latela keletšo ya moapostola Petro e rego: “Kgethagatšang Kriste e le Morena dipelong tša lena, ka mehla le loketše go itwela pele ga yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago lebaka la kholofelo e lego go lena, eupša le dira bjalo ka moya o boleta le ka tlhompho e tseneletšego.”—1 Pet. 3:15.

12, 13. Ke ‘dilo dife tše di tsemilwego’ tšeo Lentšu la Modimo le ka di phetholago? Nea mohlala.

¹² Therešo ya Lentšu la Modimo e ka fihlelela’ng ge e ba e swarwa ka tshwanelo? (Bala 2 Bakorinthe 10:4, 5.) Therešo ya Mangwalo e ka phethola “dilo tše di tsemilwego,” ke gore, e ka pepentšha dithuto tša maaka tša bodumedi, metlwae e gobatšago le difilosofi tšeo di bontšhago bohlale bja batho bao ba sa phethagalago. Re ka diriša Beibele go tloša dikgopolo le ge e le dife ‘tšeo di iphagamišetšago tsebo ya Modimo.’ Dithuto tša Beibele di ka dirišwa go thuša ba bangwe go dumelelanya menagano ya bona le therešo.

¹³ Ka mohlala, ela hloko mokgekolo wa nywaga e 93 yo a dulago kua India. Go tloga ge e sa le yo monyenyane o ile a rutwa go dumela thutong ya go tswalwa ka mmele o mongwe. Ge a be a thoma go ithuta Beibele ka go ngwalelana mangwalo le morwa wa gagwe yo a bego a dula moše wa mawatle, kapejana o ile a amogela seo a bego a ithuta sona ka Jehofa le dikholofetšo tša gagwe. Lega go le bjalo, thuto ya go tswalwa ka mmele o mongwe e be e tsemile medu go yena moo a ilego a gana seo morwa wa gagwe a  se boletšego lengwalong mabapi le boemo bja bahu. O itše: “Ke fo ba ke sa kwešiše therešo ya Mangwalo a gago. Madumedi ka moka a ruta gore selo se sengwe ka gare ga rena ga se hwe. Ka mehla ke be ke dutše ke dumela gore mmele o a hwa le gore karolo e nngwe e sa bonagalego e tswalwa gape ka mmele o mongwe leboelela ka makga a 8 400 000. Ke bjang se e ka bago maaka? Na madumedi a mantši a fošitše?” Na “tšhoša ya moya” e ka phethola tumelo e bjalo e tsemilego medu? Ka morago ga go tšwetša pele poledišano ya Mangwalo mabapi le taba ye, dibeke tše mmalwa ka morago o ile a ngwala gore: “Bjale ke thoma go kwešiša therešo ya kgonthe mabapi le lehu. Go nthabiša kudu go tseba gore nakong ya tsogo, re tla kgona go kopana le baratiwa ba rena bao ba hwilego. Ke duma eka Mmušo wa Modimo o ka tla kgaufsinyane.”

Le Diriše ka Tsela e Kgodišago

14. Go kgodiša barutwana ba rena go bolela’ng?

¹⁴ Go diriša Beibele ka katlego bodireding ga se feela taba ya go fo tsopola mangwalo. Paulo o be a bolela ka tsela e “kgodišago,” gomme le rena re swanetše go dira bjalo. (Dit. 19:8, 9; 28:23) Go “kgodiša” go bolela go “fenya.” Motho yo a kgodišegilego o “kgonthišegile kudu moo a dumelago selo se itšego.” Ge e ba re kgodiša motho go dumela thuto ya Beibele, re a mo kgonthišetša gore a dumele thuto yeo. Gore re fihlelele se, re swanetše go kgodiša barutwana ba rena gore seo re se rutago se nepagetše. Re ka dira se ka ditsela tše di latelago.

15. Ke bjang o ka lebišago tlhokomelo Beibeleng ka tsela yeo e tla dirago gore e hlompšhe?

¹⁵ Lebiša tlhokomelo Lentšung la Modimo ka tsela yeo e dirago gore le hlompšhe. Ge o bala lengwalo, lebiša tlhokomelo tabeng ya gore go bohlokwa go tseba tsela yeo Modimo a naganago ka yona mabapi le taba yeo. Ka morago ga go botšiša potšišo le go hwetša karabo ya mong wa ntlo, mohlomongwe o ka bolela selo se se swanago le se, ‘Anke re bone kamoo Modimo a lebelelago se ka gona.’ Goba o ka botšiša gore, ‘Modimo o re’ng ka taba ye?’ Go rola lengwalo ka tsela ye go gatelela gore Beibele e tšwa go Modimo e bile go thuša go dira gore motheetši a e hlomphe kudu. Go dira bjalo go bohlokwa kudu ge re nea bohlatse go motho yo a dumelago go Modimo eupša a se a tlwaelana le seo Beibele e se rutago.—Ps. 19:7-10.

16. Ke’ng seo se tla go thušago go hlalosa mangwalo gabotse?

¹⁶ O se ke wa fo bala mangwalo; a hlalose. Paulo o be a tlwaetše go “hlalosa le go hlatsela ka ditšhupetšo” dilo tšeo a bego a di ruta. (Dit. 17:3) Lengwalo gantši le na le dintlha tše mmalwa, gomme o ka rata go tšweletša taba ya motheo yeo e ka šomago tabeng yeo le bolelago ka yona. O ka dira se ka go boeletša dintlha tše dikgolo goba ka go botšiša dipotšišo tšeo di tlago go thuša mong wa ntlo go di lemoga. Ke moka, hlalosa seo se bolelwago ke karolo yeo ya lengwalo. Ge seo se dirilwe, thuša motheetši go bona kamoo a ka thušwago ke temana yeo.

17. Ke bjang o ka neago mabaka ka Mangwalo ka tsela e kgodišago?

¹⁷ Nea mabaka go tšwa Mangwalong ka tsela e kgodišago. Ka kgopelo e tšwago pelong le e kwagalago, Paulo ‘o ile a nea mabaka ka mangwalo ka mo go kgodišago.’ (Dit. 17:2, 4) Go swana le yena, katanela go fihlelela pelo ya motheetši wa gago. ‘E-ga’ seo se lego ka gare ga yona ka go botšiša dipotšišo tše botho tšeo di bontšhago gore o kgahlegela motho yoo e le ka kgonthe. (Die. 20:5) Phema go hlaba batho ka mantšu. Hlalosa taba ka tsela e kwagalago le e kwešišegago. E swanetše go thekgwa ke bohlatse bjo bo kgotsofatšago. Taba ya gago e swanetše go thewa  Lentšung la Modimo ka mo go feletšego. Go kaone go diriša lengwalo le tee gabotse ka go hlalosa le go bapiša ntlha go e na le go bala mangwalo a mabedi goba a mararo ka lebelo ka go latelana. Go diriša bohlatse bjo bo thekgago taba go ka “atiša thutô molomong wa [gago].” (Die. 16:23) Ka dinako tše dingwe, go ka nyakega gore o dire nyakišišo le go nea tsebišo e oketšegilego. Mokgekolo wa nywaga e 93 yo go boletšwego ka yena pejana o be a nyaka go tseba lebaka leo ka lona thuto ya go se hwe ga moya e aparetšego gakaakaa. Go kwešiša gore thuto yeo e thomile kae le gore e tsene bjang madumeding a mantši a lefase go be go le bohlokwa bakeng sa go mo kgodiša gore a amogele seo Beibele e se rutago ka taba yeo. *

Tšwela Pele o e Diriša ka Bokgwari

18, 19. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re diriša “tšhoša ya moya” ka bokgwari?

¹⁸ Beibele e re: “Boemo bja lefase le bo a fetoga.” Batho ba kgopo e ba ba kgopo le go feta. (1 Bakor. 7:31; 2 Tim. 3:13) Ka gona go bohlokwa go tšwela pele re phethola “dilo tše di tsemilwego” ka go diriša “tšhoša ya moya, ke gore, lentšu la Modimo.”

¹⁹ Re thaba gakaakaang ge re e-na le Lentšu la Modimo, Beibele, le go diriša molaetša wa yona o matla go pepentšha dithuto tša maaka le go fihlelela ba dipelo tše di botegago! Ga go na selo seo se tsemilwego se se lego matla go feta molaetša woo. Ka gona, anke re direng maiteko a tseneletšego a go diriša “tšhoša ya moya” ka bokgwari modirong wa rena wo re o neilwego ke Modimo wa go bolela ka Mmušo.

[Mengwalo ya tlase]

O Ithutile’ng?

• Lentšu la Modimo ke le matla gakaaka’ng?

• Re ka ‘swara bjang lentšu la therešo ka tshwanelo’?

• Ke’ng seo molaetša wa Beibele o ka se dirago ka “dilo tše di tsemilwego”?

• O ka kaonefatša bjang tsela yeo o kgodišago ka yona bodireding?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 12]

Kamoo re ka Dirišago Lentšu la Modimo ka Tsela e Kgodišago

▪ Dira gore Beibele e hlompšhe

▪ Hlalosa Mangwalo

▪ Nea mabaka ka tsela e kgodišago gore o fihlelele pelo

[Seswantšho go letlakala 11]

O swanetše go ithuta go diriša “tšhoša ya moya” ka tsela e atlegago