Go Dula re Amogelwa ke Modimo go sa Šetšwe Diphetogo

NA O lebeletšane le diphetogo bophelong bja gago? Na o hwetša go le thata go amogela diphetogo tše bjalo? Bontši bja rena re kile ra ba boemong bjo bjalo goba re sa tlo ba go bjona. Mehlala ya kgonthe ya nakong e fetilego e ka re thuša go lemoga dika tšeo di ka re holago.

Ka mohlala, nagana ka Dafida le diphetogo tše dintši tšeo a ilego a swanelwa ke go lebeletšana le tšona. E be e le feela mošemanyana wa modiši ge Samuele a be a mo tlotša bjalo ka kgoši ya nakong e tlago. Ge e be e sa le yo monyenyane, o ile a ithapela go lwa le senatla sa Mofilisita, Goliata. (1 Sam. 17:26-32, 42) Dafida wa mofsa o ile a laletšwa go tla go dula ngwakong wa bogoši wa Kgoši Saulo gomme a kgethwa gore e be moetapele wa madira. Go ka direga gore Dafida o be a sa nagana ka diphetogo tše ka moka bophelong bja gagwe; e bile a ka ba a be a se a fagahlela go tseba seo se tlago go direga ka morago.

Tswalano ya Dafida le Saulo e ile ya ba bothateng bjo bogolo. (1 Sam. 18:8, 9; 19:9, 10) E le go phološa bophelo bja gagwe, Dafida o ile a swanelwa ke go phela bjalo ka motšhabi nywaga e sego kae. Le ge a be a buša e le kgoši Isiraeleng, maemo a gagwe a ile a fetoga ka tsela e kgolo, kudu-kudu ka morago ga gore a dire bohlotlolo gomme a ba mmolai ka maiteko a go bipa sebe seo. E le ditla-morago tša dibe tša gagwe, o ile a tlelwa ke masetlapelo ka lapeng la gagwe. Ka mohlala, Dafida o ile a lebeletšana le borabele bja morwa wa gagwe Abesalomo. (2 Sam. 12:10-12; 15:1-14) Lega go le bjalo, ka morago ga gore Dafida a itshole dibeng tša gagwe tša bohlotlolo le polao, Jehofa o ile a mo swarela gomme Dafida a hwetša kgaugelo ya Modimo.

Maemo a gago le ona a ka fetoga. Mathata a tša maphelo, boemo bja tša boiphedišo goba mathata a lapa—gaešita le ditiro tša rena—di ka tliša diphetogo maphelong a rena. Ke dika dife tšeo di ka re thušago go itokišeletša gakaone go lebeletšana le diphetogo tše bjalo?

Boikokobetšo bo a re Thuša

Boikokobetšo bo akaretša go ipea boemong bja tlasana. Boikokobetšo bja kgonthe bo re thuša go itebelela ka tsela yeo ruri re lego ka yona le kamoo ba bangwe ba lego ka gona. Re ka kgona go  amogela ba bangwe le seo ba se dirago ka go se tšeele fase dika tša bona le seo ba se fihleletšego. Ka mo go swanago, boikokobetšo bo ka re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona re diragaletšwego ke selo se itšego le gore re ka lebeletšana bjang le sona.

Jonathane, morwa wa Saulo, ke mohlala o mobotse. Maemo a gagwe a ile a fetošwa ke ditiragalo tšeo a bego a ka se kgone go di laola. Ge Samuele a be a botša Saulo gore Jehofa o tla mo amoga mmušo, ga se a bolela gore bogoši bjoo bo tla tšewa ke Jonathane. (1 Sam. 15:28; 16:1, 12, 13) Go kgethwa ga Dafida ke Modimo bjalo ka kgoši e tlago go latela ya Isiraele go be go sa akaretše Jonathane. Ka tsela e itšego, go se kwe ga Saulo go bile le mafelelo a mabe go Jonathane. Gaešita le ge a be a sa ikarabele ka seo Saulo a se dirilego, Jonathane o be a ka se hlatlame tatagwe. (1 Sam. 20:30, 31) Jonathane o ile a arabela bjang boemong bjo? Na o ile a boloka sekgopi ka baka la sebaka seo se mo lahlegetšego, a thoma go hufegela Dafida? Le gatee. Go sa šetšwe gore e be e le yo mogolo e bile a e-na le phihlelo kudu, ka potego Jonathane o ile a thekga Dafida. (1 Sam. 23:16-18) Boikokobetšo bo mo thušitše go kwešiša gore ke mang yo a bego a šegofaditšwe ke Modimo gomme ga se “a ikgopola kudu go feta kamoo go nyakegago gore a nagane ka gona.” (Baroma 12:3) Jonathane o kwešišitše seo Jehofa a bego a se letetše go yena gomme a amogela phetho ya Gagwe tabeng ye.

Ke therešo gore diphetogo tše dintši di ka baka mathata a itšego. Lega go le bjalo, Jonathane o ile a dirišana le banna ba ba babedi bao ba bego ba le kgaufsi le yena. Wa pele e be e le Dafida, Kgoši ya nakong e tlago, mogwera wa gagwe yoo a bego a kgethilwe ke Jehofa. Yo mongwe e be e le Saulo, tatagwe, yoo a bego a lahlilwe ke Jehofa eupša a sa dutše a buša e le kgoši. Boemo bjo bo swanetše go ba bo ile bja tlišetša Jonathane kgateletšego ya maikwelo ge a dutše a leka go amogelwa ke Jehofa. Diphetogo tšeo re swanetšego go lebeletšana le tšona di ka re belaetša le go re boifiša. Eupša ge re leka go kwešiša pono ya Jehofa, re tla kgona go tšwela pele re mo hlankela ka potego ge re dutše re lebeletšane le diphetogo.

Bohlokwa bja go ba le Boipoetšo

Boipoetšo bo akaretša go lemoga mafokodi a motho ka noši. Go na le phapano magareng ga boipoetšo le boikokobetšo. Motho yo a ikokobeditšego a ka no ba a sa šetše ka botlalo mafokodi a gagwe.

Dafida o be a e-na le boipoetšo. Gaešita le ge Jehofa a be a mo kgethile gore e be kgoši, go tšere nywaga e mentši gore Dafida a dule sedulong sa bogoši. Beibele ga e bolele gore Dafida o ile a hwetša tlhaloso go tšwa go Jehofa ka baka la go diega mo go bjalo. Lega go le bjalo, gaešita le ge boemo bjo bo be bo bonala e ka ba bjo bo ferekanyago, ga se bja ka bja mo tshwenya. O be a tseba mafokodi a gagwe gomme o be a kwešiša gore ke Jehofa yo a bego a dumelela boemo bjoo le gore ke yena yo a bego a laola dilo. Ka baka leo, gaešita le tabeng ya go phološa bophelo bja gagwe, Dafida ga se a bolaya Saulo gomme o ile a thibela le modirišani wa gagwe Abisai go dira bjalo.—1 Sam. 26:6-9.

Ka dinako tše dingwe go ka tšwelela boemo ka phuthegong ya gabo rena bjoo re sa bo kwešišego goba bjoo go ya ka pono ya rena, bo sa rarollwago  ka tsela ya maleba goba ya thulaganyo. Ka ge re le batho bao ba nago le boipoetšo, na re tla lemoga gore Jesu ke Hlogo ya phuthego le gore o šoma ka go diriša sehlopha sa bagolo bao ba kgethilwego go etelela pele? E le gore re amogelwe ke Jehofa, na ka boipoetšo re tla bontšha boemo bja kgopolo bja go mo letela gore a etelele phuthego pele ka Jesu Kriste? Na ka boipoetšo re tla letela Jehofa gaešita le ge seo se se bonolo?—Die. 11:2.

Boleta bo re Thuša go ba le Pono e Swanetšego

Boleta ke go laola kgalefo ya rena. Bo re thuša go kgotlelela bohloko ka go se fele pelo e bile re se ra selekega, re se na sekgopi e bile re sa nyake go itefeletša. Boleta ke seka seo go lego thata go se hlagolela. Ka mo go kgahlišago, ka Beibeleng ba boleta goba “babôtla bohle ba lefase” ba laletšwa gore ba “tsomê boikokobetšô” goba boleta. (Tsef. 2:3, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Boleta bo tswalana le boikokobetšo le boipoetšo, eupša gape bo akaretša dika tše dingwe, tše bjalo ka go loka le go ba bonolo. Motho yo boleta a ka gola moyeng ge a itumelela go rutwa gomme a dumelela thuto yeo go mo hlahla.

Boleta bo ka re thuša bjang go lebeletšana le diphetogo tše difsa maphelong a rena? O ka ba o hlokometše gore ba bantši ba lebelela diphetogo ka pono e fošagetšego. Ge e le gabotse, di ka re nea dibaka tša gore re tlwaetšwe ke Jehofa ka mo go oketšegilego. Bophelo bja Moše bo bontšha seo.

Ge a be a e-na le nywaga e 40, Moše o be a šetše a e-na le dika tše dibotse kudu. O ipontšhitše e le yo a kgomegago ka dinyakwa tša batho ba Modimo gomme a bontšha moya wa boikgafo. (Baheb. 11:24-26) Lega go le bjalo, pele Jehofa a mo nea kabelo ya go etelela Baisiraele pele go tšwa Egipita, Moše o ile a swanelwa ke go lebeletšana le diphetogo tšeo di ilego tša loutša boleta bja gagwe. O ile a swanelwa ke go tšhaba Egipita gomme a yo dula nageng ya Midiane ka nywaga e 40, a šoma e le modiši, a se sa hlwa a e-na le botumo. Mafelelo e bile afe? Phetogo ye e mo dirile motho yo mokaone. (Num. 12:3) O ithutile go etiša dikgahlego tša moya pele ga tša nama.

Gore re bone boleta bja Moše, anke re eleng hloko seo se diregilego ge Jehofa a re O nyaka go lahla setšhaba seo se sa kwego gomme a dire gore ditlogolo tša Moše e be setšhaba se matla. (Num. 14:11-20) Moše o ile a rapelela setšhaba. Mantšu a gagwe a bontšha gore o be a tshwenyegile ka gore leina la Modimo le tla lebelelwa bjang e bile a tshwenyegile ka go phela gabotse ga bana babo, e sego ka dikgahlego tša gagwe ka noši. Go be go nyakega motho yo boleta gore a kgathe tema yeo Moše a e kgathilego bjalo ka moetapele wa setšhaba le mmoelanyi. Miryama le Arone ba be ba mo ngongoregela, lega go le bjalo pego ya Beibele e begile gore “Mošê e be e le monna yo bolêta ruri xo fetiša batho ka moka ba lefase.” (Num. 12:1-3, 9-15) Go bonagala Moše ka boleta a ile a kgotlelela dithogako tša bona. Na dilo di be di tla ba bjang ge nkabe Moše e be e se yo boleta?

Nakong e nngwe, moya wa Jehofa o ile wa ba godimo ga banna ba bangwe, wa ba dira gore ba porofete. Jošua, mohlanka wa Moše, o be a nagana gore Baisiraele ba ba be ba dira  dilo ka tsela e sa swanelago. Ka lehlakoreng le lengwe, Moše ka boleta o ile a lebelela dilo go ya ka pono ya Jehofa gomme o be a sa tshwenyege ka gore o tla lahlegelwa ke bolaodi bja gagwe. (Num. 11:26-29) Ge nkabe Moše a se boleta, na o be a tla amogela phetogo ye thulaganyong ya Jehofa?

Boleta bo thušitše Moše go diriša gabotse bolaodi bjo bogolo bjoo a bo neilwego le karolo yeo Modimo a mo abetšego yona. Jehofa o ile a mo laletša go namela Thaba ya Horebe le go ema pele ga setšhaba. Modimo o boletše le Moše ka morongwa le go mo kgetha gore e be mmoelanyi wa kgwerano. Boleta bja Moše bo mo thušitše go amogela phetogo ye e kgolo bolaoding le go dula a amogelwa ke Modimo.

Go thwe’ng ka rena? Boleta bo a nyakega ge re dutše re gola. Go nyakega gore bohle bao ba neilwego ditokelo le bolaodi gare ga batho ba Modimo ba be boleta. Bo re thuša go phema boikgantšho ge re lebeletšane le diphetogo gomme bo re thuša go swaragana le maemo ka boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Tsela yeo re arabelago ka yona ke ya bohlokwa. Na re tla amogela phetogo? Na re tla e lebelela e le sebaka sa gore re kaonefatše? E ka ba sebaka se sebotse sa gore re hlagolele boleta!

Nako le nako re tla swanelwa ke go lebeletšana le diphetogo maphelong a rena. Ka dinako tše dingwe ga go bonolo go kwešiša gore ke ka baka la eng dilo di direga. Mafokodi a motho ka noši le kgateletšego ya maikwelo di ka dira gore re thatafalelwe ke go dula re lebelela dilo ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona. Lega go le bjalo, dika tše bjalo ka boikokobetšo, boipoetšo le boleta di tla re thuša go amogela diphetogo le go dula re amogelwa ke Modimo.

[Ntlhakgolo go letlakala 4]

Boikokobetšo bja kgonthe bo re thuša go itebelela ka tsela yeo ruri re lego ka yona

[Ntlhakgolo go letlakala 5]

Boleta bo a nyakega ge re dutše re gola

[Seswantšho go letlakala 5]

Moše o ile a lebeletšana le ditlhohlo tšeo di ilego tša loutša boleta bja gagwe