Jehofa o Nyaka Gore o Šireletšege

GE TIRAGALO e kotsi kudu historing e ka direga ka bjako, Modimo Ra-matla-ohle o tla kgonthišetša gore bohle bao a ba amogelago ba a “phološwa.” (Joele 2:32) Eupša therešo ke gore Jehofa o be a dutše a nyaka go šireletša batho kotsing. Ka ge ‘mothopo wa bophelo o le go Yena,’ o lebelela batho ka moka ba le bohlokwa, ba swanelwa ke go šireletšwa.—Ps. 36:9.

Bahlanka ba Modimo ba ba botegago ba bogologolo ba be ba e-na le pono e swanago le ya gagwe ka bophelo. Go ya ka Genesi 33:18 (PK), Jakobo le lapa la gagwe ba ile ba fetša leeto leo le lego kotsi “ga botse.” Jakobo o be a ithekgile ka Jehofa gore a mo šireletše, eupša gape o ile a gata megato e šomago gore a šireletše bohle bao ba bego ba sepela le yena. (Gen. 32:7, 8; 33:14, 15) Ka go diriša melao ya motheo ya Beibele, o ka kaonefatša tšhireletšego ya gago le ya ba bangwe. Anke re boneng kamoo therešo ye e šomago ka gona go bao ba šomago go aga Diholo tša Mmušo, go neeng tlhakodišo ka morago ga dikotsi le go dira mediro e swanago.

Tšhireletšego Molaong wa Moše

Molao wa Moše o ile wa dira gore tšhireletšego e be selo sa bohlokwa go batho ba Modimo. Ka mohlala, Moisiraele yo a bego a aga ntlo o be a swanetše go dira lefawana, leboto le lenyenyane goba legora leo le agilwego tlhakeng ya ntlo. Ka ge batho ba be ba rata go dula marulelong a dintlo tša bona, lefawana le be le dira gore ba se wele fase. (1 Sam. 9:26; Mat. 24:17) Ge go be go ka ba le kotsi ka gobane molao wo wa tšhireletšego o se wa latelwa, Jehofa o be a lebelela mong wa ntlo a le molato.—Doit. 22:8.

Tiišo ye ya molao e be e šoma gape dikotsing tšeo di bakwago ke diphoofolo. Ge e ba poo e be e ka bolaya motho ka go mo hlaba ka dinaka tša yona, mong wa yona o be a swanetše go e bolaya gore a šireletše batho ba bangwe. Ka ge a be a ka se je nama ya yona goba go e rekišetša ba bangwe, go bolaya poo yeo e be e le tahlegelo. A re re mohlomongwe ka morago ga gore poo e bolaye motho, mong wa yona ga a e hlokomele. Ke’ng seo se bego se tla direga? Ge e ba yona poo yeo ka morago e ka bolaya motho yo mongwe, poo yeo le mong wa yona ba be ba tla bolawa. Molao woo o be o dira gore motho yo a bego a sa hlokomele diruiwa tša gagwe a naganišiše ka boitshwaro bja gagwe.—Ek. 21:28, 29.

Molao woo gape o be o kgothaletša go dirišwa gabotse ga didirišwa. Baisiraele ba bantši ba be ba diriša dilepe go rema dikgong tša go gotša mollo. Ge e ba hlogwana ya selepe e be e ka tšwa ka phošo gomme ya bolaya mofeti-ka-tsela, motho yo a remago dikgong o be a swanetše go tšhabela metseng ya botšhabelo. O be a swanetše go dula moo go fihlela moperisita yo mogolo a e-hwa, e lego seo se bolelago gore motho yo yo a bakilego lehu ka phošo o be a tla arogana le ba lapa labo ka  nywaga e mentši. Tokišetšo yeo e be e ruta setšhaba gore bophelo ke bja bohlokwa go Jehofa. Motho yo a bego a e-na le pono e swanago le ya Modimo ka bophelo o be a lokiša didirišwa tša gagwe le go di diriša ka tsela e bolokegilego.—Num. 35:25; Doit. 19:4-6.

Ka melao yeo, Jehofa o bontšhitše gabotse gore o be a nyaka gore batho ba gagwe ba boloke melao ya tšhireletšego ka magaeng a bona le ka ntle ga ona. Bao ba bego ba ka baka lehu le go gobatša ba bangwe, gaešita le ge e se ka boomo, ba be ba swanetše go ikarabelela go yena. Pono ya Jehofa tabeng ya tšhireletšego ga se ya fetoga. (Mal. 3:6) O sa dutše a nyaka gore batho ba efoge  go ikgobatša le go gobatša ba bangwe. Se ke sa bohlokwa kudu ge re aga meago yeo e neelwago barapedi ba gagwe ba therešo le go e boloka e le boemong bjo bobotse.

Tšhireletšego Medirong ya tša Kago

Re go lebelela e le tokelo e kgolo go aga le go boloka Diholo tša Mmušo, Diholo tša Kopano le meago ya lekala di le boemong bjo bobotse. Re ka bolela se se swanago le ka mediro yeo re e dirago nakong ya tlhakodišo ya dikotsi tša tlhago. Ka dinako tšohle, re nyaka go dira mediro ya rena ka bokgoni ka gobane go se dire bjalo, gaešita le medirong e bonolo, go ka re gobatša le go gobatša ba bangwe. (Mmo. 10:9) Ke therešo gore ge re ka itlwaetša go šoma ka tšhireletšego, re ka efoga dikotsi.

Beibele e re: “Seala sa thsoxana ké matla a bôná; mofapahlôxô wa baxolo kê hlôxô e pududu.” (Die. 20:29) Matla a bofsa a a nyakega e le gore go dirwe mediro e boima. Eupša hlogo pududu—bao ba nago le phihlelo medirong ya tša kago—ba phetha mediro ka matsogo a bona le ka didirišwa. Le gona, ka dinako tše dingwe bao ga bjale ba godilego ba dirišitše matla a bona a bofsa go phetha mediro e boima. Ge e ba o le moithapi yo mofsa, lebelela tsela yeo bao ba nago le phihlelo ba šomago ka yona gomme o latele tlhahlo ya bona. Ge e ba o nyaka go ithuta, bana babo rena bao ba nago le phihlelo medirong ya tša kago ba  ka go ruta dilo tše dintši. Se se akaretša tsela e šireletšegilego ya go swara didirišwa tše kotsi le go rwala merwalo e boima. Ka baka leo, o tla šoma ka tsela e atlegago, e bolokegilego le ka lethabo.

Bašomi ba tša kago ba swanetše gore ka mehla ba be šedi. Maemo a fetoga ka lebelo. Moo go bego go e-na le mmu o tiilego, ga bjale go ka ba le molete. Ba bangwe ba bašomi ba ka ba ba šuthišitše llere, lepolanka goba kgamelo ya pente. Ge e ba go e-na le seo se go šitišago, o ka gobala gabonolo. Gantši melao ya polokego e nyaka gore bašomi bao ba lego mo go šomelwago gona ba diriše didirišwa tša bona tša polokego. Digalase tša polokego, helemete le dieta tše swanetšego tša go šoma di ka go šireletša dikotsing tša mo le šomelago gona. Eupša o šireletšega feela ge o boloka didirišwa tše bjalo di le boemong bjo bobotse le go di apara.

Gaešita le ge go le bonolo go diriša didirišwa tše dintši, go di swara ka kelohloko le go di tseba go nyaka tlwaetšo. Ge e ba o se na phihlelo ya sedirišwa seo o nyakago go se diriša, botša ngwanabo rena yo a le hlokometšego. O tla rulaganya gore o hwetše tlwaetšo ya maleba. Boikokobetšo goba go tseba mafokodi a gago ke seka se sebotse. Ge e le gabotse, ke taelo ge e ba o nyaka go phema go ikgobatša le go gobatša ba bangwe lefelong la kago.—Die. 11:2.

Go wa go baka dikgobalo tše dintši medirong ya kago. Pele o namela llere goba sekhafola kgonthišetša gore sedirišwa seo se na le dilo ka moka tšeo di nyakegago le gore se maemong a mabotse. Ge e ba o tlo šomela godimo ga sekhafola goba marulelong, ditaelo di ka nyaka gore o bofe lepanta goba o kgonthišetše gore o šireletšegile ka mathoko. Botšiša molebeledi ge e ba o e-na le dipotšišo ka go šomela mafelong ao a lego godimo. *

Ge palo ya bao ba hlankelago Jehofa e dutše e oketšega lefaseng ka bophara, go nyakega gore go agwe Diholo tša Mmušo le mafelo a mangwe ao a dirišetšwago go godiša borapedi bja therešo. Bao ba okamelago modiro wa go agwa ga Diholo tša Mmušo le mediro e mengwe ba na le boikarabelo bja go šireletša dinku tše bohlokwa tša Jehofa tšeo di šomago ka tlase ga tlhahlo ya bona. (Jes. 32:1, 2) Ge e ba o e-na le tokelo ya go hlahla bana beno le dikgaetšedi modirong wa go aga, o se ke wa lebala bohlokwa bja tšhireletšego. Kgonthišetša gore lefelo leo le hlwekile le gore ga se la tlala ka dilo tšeo di sa nyakegego. Ka botho eupša e le ka go tia, hlalosetša bao ba nyakago dikgopotšo kamoo go ka šongwago ka gona ka tšhireletšego. O se ke wa dumelela bašomi bao e sa lego ba banyenyane goba bao ba se nago phihlelo go tsena mafelong ao a lego kotsi kudu. Bona e sa le pele dikotsi tšeo di ka welago sehlopha sa bašomi gomme o rulaganye gore ba šome ka tšhireletšego. Gopola gore pakane ya rena ke go fetša modiro ntle le dikgobalo.

Tema Yeo e Kgathwago ke Lerato

Go aga Diholo tša Mmušo le meago e mengwe yeo e dirišetšwago borapedi bja therešo go akaretša modiro wo o ka bago kotsi. Ka baka leo, bao ba tšeago karolo medirong yeo ba swanetše go ba šedi. Ka go hlompha melao ya motheo ya Beibele, go latela tlhahlo yeo e beilwego bakeng sa modiro woo le go diriša kahlolo e botse, o tla phema dikotsi e bile o tla šireletša le bašomi-gotee le wena kotsing.

Maikemišetšo a magolo tabeng ya go tšeela godimo tšhireletšego ke afe? Ke lerato. Ee, go rata Jehofa go re tutueletša go tšeela bophelo godimo go swana le yena. E bile go rata batho go re thuša go phema selo le ge e le sefe seo se ka ba gobatšago. (Mat. 22:37-39) Ka baka leo, a re direng sohle seo re ka se kgonago go dira gore bohle bao ba lego medirong ya rena ya go aga ba dule ba šireletšegile.

[Mongwalo wa tlase]

[Lepokisi/​Seswantšho go letlakala 30]

Kamoo go ka Šongwago ka Tšhireletšego Llereng

Nywageng e sa tšwago go feta kua United States, bašomi ba ka godimo ga 160 000 ba ile ba gobala ka go wa llereng. Go tlaleletša moo, ba 150 ba ile ba hwa dikotsing tšeo. Gohle moo o phelago goba mo o šomago gona, latela ditaelo tše tšeo di ka go thušago go phema go wa llereng.

◇ O se ke wa diriša llere leo le teka-tekago goba leo le senyegilego gomme o se ke wa lokiša llere le le bjalo. Le senyetše sa ruri.

◇ Llere le na boima bjo bo lekanyeditšwego bjoo le ka kgonago go bo rwala. Kgonthišega gore boima bja gago le bja di dirišwa tša gago ga bo fete tekanyo ya llere leo o tlago go le diriša.

◇ Thea llere la gago gabotse le moo go tsepamego. O se ke wa le bea motheong woo o sa tsepamago, go swana le sekhafoleng goba godimo ga dikgamelo goba mapokising.

◇ Ka dinako tšohle lebelela llere ge o le namela goba o le fologa.

◇ O se ke wa ema ka maoto goba wa dula manamelong a mabedi a ka godimo a mathomo a llere le ge e le lefe.

◇ Diriša llere la go otlollwa ge feela le kgona go ya godimo ka mithara e tee go tloga fase goba lebotong leo le ithekgilego ka lona. Phemela maotwana a llere gore a se thelele ka go a bofa goba go kokotela lepolanka ka pele ga ona. Ge o sa kgone go šireletša llere ka ditsela tšeo, gona dira gore go be le motho yo a le swarago ge o dutše o šoma godimo ga lona. Bofelela bokagodimo bja llere go le phemela gore le se wele ka thoko.

◇ O se ke wa diriša llere go thekga mapolanka ao go agwago go nametšwe go ona goba go thekga dilo tše dingwe tše bjalo.

◇ O ka dira gore llere le se tsepame ge o otlolla diatla le maoto ge o šoma moo go lego godimo kudu. Phema tiro e bjalo e kotsi. Šuthiša llere ge go nyakega gore le be kgaufsi le moo o šomelago gona.

◇ Ge o swanetše go šoma ka llere kgaufsi le mojako wo o tswaletšwego, bea leswao mo mojako gomme o o notlele. Ge e ba go sa kgonege gore o notlele mojako, gona bea moleti gore a lemoše bao ba nyakago go feta.

◇ Dumelela motho o tee feela go namela llere ka ntle le ge le diretšwe go namelwa ke batho ba babedi ka nako e tee. *

[Mongwalo wa tlase]

[Seswantšho go letlakala 29]

Molao wa Moše o be o laetše gore tlhaka ya ntlo e agelelwe ka lefawana