Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dula o Tiile Moyeng ge o Dutše o Hlokometše wa Leloko yo a Babjago

Dula o Tiile Moyeng ge o Dutše o Hlokometše wa Leloko yo a Babjago

Dula o Tiile Moyeng ge o Dutše o Hlokometše wa Leloko yo a Babjago

KA MORAGO ga gore go hwetšwe a e-na le bolwetši bja go ruruga disele kgaufsi le lerapo la mokokotlo, Kim, wa Hlatse o ile a botšwa gore o swerwe ke kankere. * Monna wa gagwe Steve o re: “Ka morago ga gore serurugi seo se tlošwe ka go buiwa,” Kim o ile a alafša go dirišwa radiotherapy le chemotherapy. E le ditla-morago tša kalafo ye, o ile a thoma go fokola kudu. O be a se sa hlwa a kgona go sepela gabotse.”

Na o ka nagana ka tlalelo yeo Steve a ilego a ba le yona ge a lebeletše mogwera wa gagwe yo a mo ratago a lwantšhana le bolwetši bjo bjo bo fokodišago? Mohlomongwe le wena o na le setho sa kgaufsi sa lapa seo se tlaišwago ke bolwetši bjo bo golofatšago goba botšofadi. (Mmo. 12:1-7) Ge e ba go le bjalo, o a tseba gore o swanetše go itlhokomela e le gore o kgone go hlokomela ka katlego moratiwa wa gago yo a babjago. Ge e ba o ka thoma go fokola moyeng, maikwelo a gago le boemo bja gago bja tša maphelo di tla thoma go fokola gomme o ka palelwa ke go nea ditho tša lapa la gago thekgo yeo di e hlokago. Ge o dutše o hlokomela wa leloko yo a babjago goba yo a tšofetšego, o ka leka-lekanya bjang boikarabelo bja gago bjalo ka Mokriste? Ke’ng seo ditho tše dingwe tša phuthego ya Bokriste di ka se dirago go bontšha gore di ela hloko batho ba bjalo ba babjago?

E-ba le Teka-tekano—Bjang?

Gore o dule o e-na le teka-tekano ya moya gomme o phetše gabotse mmeleng ge o hlokometše wa leloko yo a babjago, go nyakega gore o feto-fetoge le maemo le go diriša nako le matla a gago gabotse. Diema 11:2 e re: “Bohlale bo na le moipoetši.” Tabeng ye, lentšu ‘boipoetšo’ le bolela gore motho a lemoge mafokodi a gagwe. Go kgonthišetša gore ga o ikgafe go feta tekano, go ka nyakega gore o hlahlobe lenaneo la gago le boikarabelo bja gago.

Steve o ile a bontšha bohlale le boipoetšo ka go hlahloba lefsa mošomo wo a swanetšego go o phetha. Go tlaleletša mošomong wa gagwe wa boiphedišo, o be a hlankela e le molomaganyi wa sehlopha sa bagolo le molebeledi wa tirelo go e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa kua Ireland. Gape e be e le setho sa Komiti ya go Hloma Kwano le Sepetlele tikologong ya gabo. Steve o bega gore, “Kim le ka mohla ga se a ka a ngongorega ka gore ke be ke mo hlokomologa gomme ke fetša nako e ntši ke hlokometše boikarabelo bjo. Eupša ke be ke tseba gore ke be ke ikgafa go feta kamoo ke bego nka kgona ka gona.” Steve o ile a lebeletšana bjang le boemo bjo? O re: “Ka morago ga go rapela ka taba ye, ke ile ka phetha ka go se sa hlwa ke hlankela ke le molomaganyi. Ke ile ka tšwela pele ke hlankela ke le mogolo eupša ka morago ga go nea ba bangwe bjo bongwe bja boikarabelo bjoo ke bego ke e-na le bjona, ke ile ka kgona go fetša nako le Kim le go mo hlokomela kamoo a bego a nyaka ka gona.”

Ge nako e dutše e e-ya, Kim o ile a kaonefala. Steve le Kim ba ile ba hlahlobišiša maemo gomme ka thekgo ya mosadi wa gagwe, Steve o ile a kgona go phethagatša boikarabelo bjoo a bego a e-na le bjona ka phuthegong. Steve o hlalosa gore, “Bobedi bja rena re ithutile go šoma ka go dumelelana le mafokodi ao a bakilwego ke bolwetši bjo. Ke leboga Jehofa ka thušo ya gagwe le thekgo yeo mosadi wa-ka a mphilego yona a sa ngongorege go sa šetšwe go fokola ga gagwe mmeleng.”

Ka mo go swanago, ela hloko phihlelo ya Jerry, molebeledi wa mosepedi le mosadi wa gagwe Maria. Ba ile ba swanelwa ke go fetoša dipakane tša bona e le gore ba kgone go hlokomela batswadi ba bona bao ba tšofetšego. Maria o re: “Nna le monna wa-ka re be re e-na le pakane ya go hlankela re le baromiwa tšhemong e šele. Lega go le bjalo, Jerry, ke yena feela ngwana ka gae gomme batswadi ba gagwe ba be ba nyaka tlhokomelo. Ka gona, re ile ra phetha ka go dula Ireland e le gore re ba hlokomele. Ka go dira bjalo, re ile ra kgona go ba le tatago Jerry nako ka moka ge a be a le sepetlele pele a ka hlokofala. Ga bjale re ikgokaganya le mmago Jerry letšatši le letšatši gomme o re hwetša gabonolo ge a nyaka thušo. Phuthego yeo mmago Jerry a kopanelago le yona e re thuša kudu le go re thekga, gomme seo se dira gore re kgone go tšwela pele modirong wa bosepedi.”

Kamoo ba Bangwe ba ka Thušago ka Gona

Ge a be a ahla-ahla gore ke ditokišetšo tša mohuta mang tša dilo tše di bonagalago tšeo di swanetšego go direlwa bahlologadi ba ba tšofetšego ka phuthegong, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ge e ba motho a sa babalele bao e lego ba gabo, kudu-kudu ditho tša ntlo ya gagwe, o latotše tumelo gomme ke yo mobe go feta motho yo a se nago tumelo.” Paulo o gopoditše Bakriste-gotee le yena gore ba swanetše go hlokomela batswadi ba bona bao ba tšofetšego le bo-rakgolo le bo-makgolo’a bona ka tša ditšhelete e le gore tsela ya bona ya bophelo e be e ‘kgahlišago mahlong a Modimo.’ (1 Tim. 5:4, 8) Lega go le bjalo, ba bangwe ka phuthegong ba ka kgona e bile ba swanetše go thuša kamoo ba ka kgonago ka gona.

Ela hloko taba ya Hakan le Inger, banyalani bao ba tšofetšego bao ba dulago Sweden. Hakan o re: “Re ile ra tšhoga, ge re e-kwa gore mosadi wa-ka o swerwe ke kankere. Inger o be a dutše a phetše gabotse e bile a le matla. Ga bjale re be re swanetše go ya sepetlele letšatši le lengwe le le lengwe gore a ye go alafša gomme ditla-morago tša dihlare tše di be di mo fokodiša. Nakong ye ka moka, Inger o be a dula gae gomme go be go nyakega gore ke dule le yena le go mo hlokomela.” Phuthego ya lefelong leo e ile ya thuša lnger le Hakan ka ditsela dife?

Bagolo ka phuthegong ba ile ba rulaganya gore banyalani ba ba theetše diboka tša Bokriste ka mogala. Go oketša moo, bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba ikgokaganya le bona ka mehla ka go ba etela le ka go ba leletša megala. Ba be ba romela mangwalo le dikarata. Hakan o re: “Re ile ra bona thekgo ya bana babo rena ka moka gaešita le thušo ya Jehofa. Tlhokomelo e bjalo e be e le bohlokwa gore re dule re tiile moyeng. Re leboga gore Inger o kaonefetše gomme re kgona go ya dibokeng tša Bokriste Holong ya Mmušo.” Ge ditho tša phuthego di dira sohle seo di ka se kgonago go thuša bao ba babjago le batšofadi bao ba nago le bona, di itlhatsela e le ‘bagwera baratwa ba ka mehla; barwarre bao ba tswaletšwego wa mohla wa tlalelo.’—Die. 17:17.

Jehofa o Thabela Maiteko a Gago

Go hlokomela wa leloko yo a babjago go ka re fetša matla. Lega go le bjalo, Kgoši Dafida o ngwadile gore: “Wa lehlôxônôlô ké mo-šetša-mohloki; ka mohla-mobe ó tlo namolêlwa ke Morêna.”—Ps. 41:1.

Ke ka baka la’ng bao ba hlokomelago ba ba babjago goba ba tlaišegago ba ka thaba? Diema 19:17 e re: “Thlalla-badiidi ó adima Morêna; ’me Yêna ó tlo mmušetša tše a di neilexo bála.” Modimo wa therešo ka mo go kgethegilego o kgahlegela bahlanka ba gagwe bao ba botegago bao ba babjago gomme o šegofatša yo a ba hlokomelago. Mopsalme Dafida o opetše ka gore: “Xe [motho yo bjalo] a babya à le dilaong, Morêna ó tlo mo thêkxa; xo lala xa xaxwe à le bohlokong—Morêna ó tlo di phekxola tšohle.” (Ps. 41:3) Re ka kgodišega gore ge e ba yo a neago tlhokomelo e lerato a ka lebeletšana le mathata goba kotsi, Jehofa o tla mo thuša.

Ke mo go thabišago gakaakaang go tseba gore Jehofa Modimo o lemoga le go amogela seo re se dirago go hlokomeleng wa leloko yoo a babjago! Gaešita le ge go nea thušo e bjalo go ka nyaka gore re dire maiteko, Mangwalo a re kgodiša gore “Modimo o kgahlišwa ke dihlabelo tše bjalo.”—Baheb. 13:16.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 2 Maina a fetotšwe.

[Diswantšho go letlakala 18]

Dula o e na le teka-tekano ya moya gomme o amogele thušo ya ba bangwe