Tšwela Pele o Tlwaetša Matla a Gago a go Hlatha

GO KGAHLIŠA gakaakang go bona sebapadi sa go laetša matla a mmele seo se nago le bokgoni se itšhikinya ka tsela e kgahlišago gomme se le matšato! Beibele e kgothaletša Bakriste go tlwaetša matla a bona a go nagana go etša ge sebapadi seo se itlwaetša.

Lengwalong la gagwe leo le yago go Baheberu, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Dijo tše di tiilego ke tša batho ba godilego, bao ka go diriša matla a bona [ka go lebanya, “dikwi tša bona”] a tlwaeditšwego [go swana le sebapadi] a go hlatha, ba kgethologanyago se se nepagetšego le se se fošagetšego.” (Baheb. 5:14, mongwalo wa tlase wa NW.) Ke ka baka la’ng Paulo a ile a kgothaletša Bakriste ba Baheberu go tlwaetša matla a bona a go nagana go etša ge sebapadi se tlwaetša mešifa ya sona? Re ka tlwaetša bjang matla a rena a go hlatha?

“Le Swanetše go ba le le Barutiši”

Ge a be a hlalosa boemo bja Jesu bjalo ka “moperisita yo a phagamego go ya ka mokgwa wa Melekitsedeke,” Paulo o ngwadile gore: “Re na le mo gontši mo re ka go bolelago ka yena [Jesu] le mo go lego thata go hlaloswa, ka ge le retetše tabeng ya go kwa. Gobane ruri gaešita le ge le swanetše go ba le le barutiši ka baka la nako, le sa nyaka gore motho yo mongwe a le rute go tloga mathomong dilo tša motheo tša dipolelo tše kgethwa tša Modimo; gomme le etša bao ba nyakago mafsi, e sego dijo tše tiilego.”—Baheb. 5:10-12.

Go molaleng gore ba bangwe ba Bakriste ba Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba se ba gola kwešišong ya bona gomme ba paletšwe ke go dira tšwelopele ya moya. Ka mohlala, go be go le thata go amogela seetša se se oketšegilego mabapi le Molao le lebollo. (Dit. 15:1, 2, 27-29; Bagal. 2:11-14; 6:12, 13) Ba bangwe ba hweditše go le thata go tlogela go latela meetlo yeo e sepedišanago le Sabatha ya beke le beke gotee le Letšatši la Poelano la ngwaga le ngwaga. (Bakol. 2:16, 17; Baheb. 9:1-14) Ka gona, Paulo o ba kgothaleditše gore ba tlwaetše matla a bona a go hlatha gore ba kgone go kgethologanya se se nepagetšego le se se fošagetšego gomme a ba botša gore ba ‘phegelele kgolong.’ (Baheb. 6:1, 2) Keletšo ya gagwe e swanetše go ba e ile ya tutueletša ba bangwe go nagana kamoo ba dirišitšego matla a bona a go nagana gomme ba ile ba thušega go dira tšwelopele ya moya. Go thwe’ng ka rena?

Tlwaetša Matla a Gago a go Hlatha

Re ka tlwaetša bjang matla a rena a go nagana gore re gole moyeng? Paulo o itše: ‘Ka go a diriša.’ Go swana le sebapadi seo se tlwaetšago mešifa le mmele wa sona go itšhikinya ka tsela e kgahlišago le yeo e raraganego kudu, re swanetše go tlwaetša matla a rena a go nagana gore re kgethologanye se se nepagetšego le se se fošagetšego.

Moprofesara wa thuto ya tša monagano yeo e tswalanago le tša kalafo Sekolong sa tša Kalafo sa kua Harvard, e lego John Ratey, o re: “Go itlwaetša ke sona feela selo se sekaone-kaone seo o ka se direlago bjoko bja gago.” Go ya ka Gene Cohen, molaodi wa Lefelong la Batšofadi, la tša Maphelo le Ditswalano tša Batho kua Yunibesithing ya George Washington, “ge re tlwaetša mabjoko a rena, disele tša ona di tšweletša di-dendrite tše difsa, tšeo di feleletšago ka go oketša megalatšhika ye e fetišago molaetša go tloga seleng e nngwe go ya go e nngwe (synapses), goba moo di kopanago gona.”

Ka gona, re tla ba re bontšha bohlale ge re tlwaetša matla a rena a go nagana le go oketša tsebo ya rena ya Lentšu la Modimo. Ka go dira bjalo, re  tla ba re hlamilwe gakaone go dira ‘thato e phethegilego ya Modimo.’—Baroma 12:1, 2.

Hlagolela Kganyogo ya “Dijo tše Tiilego”

Ga e ba re nyaka go “gatela pele kgolong,” re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke dira tšwelopele kwešišong ya-ka ya therešo ya Beibele? Na ba bangwe ba ntebelela ke le motho yo a godilego ka tsebo ya moya?’ Mma o thabela go fepa lesea la gagwe ka mafsi le dijo tša bana ge e sa dutše e le lesea. Eupša nagana kamoo a tla tshwenyegago ka gona ge nywaga e dutše e e-ya eupša ngwana yo a sa je dijo tše di tiilego. Ka tsela e swanago, re thabela go bona motho yo re ithutago le yena Beibele a dira tšwelopele go fihla bokgoleng bja go ineela le go kolobetšwa. Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba ka morago motho yoo a sa dire tšwelopele ya moya? Na seo ga se nyamiše? (1 Bakor. 3:1-4) Morutiši o holofela gore morutiwa yo mofsa o tla fetoga morutiši ka nako e swanetšego.

Go diriša matla a rena a go hlatha ge re nea mabaka ka ditaba tše itšego go nyaka gore re naganišiše, gomme seo se nyaka maiteko. (Ps. 1:1-3) Ga se ra swanela go dumelela ditšhitišo—tše bjalo ka go lebelela thelebišene goba ditloša-bodutu, e lego dilo tšeo di sa dirego gore re diriše matla a rena a go nagana—di re palediša go naganišiša ka dilo tšeo di nago le mohola. E le gore re godiše matla a rena a go nagana, re swanetše go hlagolela le go kgotsofatša kganyogo ya go ithuta Beibele le dikgatišo tša “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mat. 24:45-47) Go oketša lenaneong la ka mehla la motho ka noši la go bala Beibele, go bohlokwa gore re beele nako ka thoko bakeng sa Borapedi bja Lapa le go ithuta dihlogo tša Beibele ka mo go tseneletšego.

Jerónimo, yoo e lego molebeledi wa mosepedi kua Mexico, o re o ithuta kgatišo e nngwe le e nngwe ya Morokami gatee-tee ge e fihla. E bile o beela nako ka thoko bakeng sa go ithuta gotee le mosadi wa gagwe. Jerónimo o re, “Bjalo ka banyalani re itlwaeditše go bala Beibele re le gotee letšatši le letšatši, gomme re diriša dikgatišo tše bjalo ka poroutšha ya ‘Naga e Botse.’” Mokriste yo a bitšwago Ronald o re ka mehla o dula a sepedišana le mmalo wa Beibele wa phuthego. E bile o ipeetše pakane ya nako e telele ya thuto e tee goba tše pedi tša motho ka noši tšeo di tšeago lebaka le letelele. Ronald o re: “Go ithuta ka tsela ye go dira gore ke fagahlele nako e latelago ya go ithuta.”

Go thwe’ng ka rena? Na re gafa nako e lekanego bakeng sa go ithuta Beibele le go naganišiša ka Lentšu la Modimo? Na re tlwaetša matla a rena a go nagana le go ba le phihlelo ya go dira diphetho ka go dumelelana le melao ya motheo ya Mangwalo? Eka re ka ikemišetša go ba batho ba moya bao ba godilego ka tsebo, re šegofatšwe ka tsebo le bohlale bjoo bo hwetšwago ke bao matla a bona a go hlatha a tlwaeditšwego go kgethologanya se se nepagetšego le se se fošagetšego!

[Seswantšho go letlakala 23]

Re tlwaetša matla a rena a go nagana ‘ka go a diriša’