Seo Letšatši la Jehofa le Tlago go se Utolla

‘Letšatši la Jehofa le tla tla go etša lehodu, gomme lefase le mediro ye e lego go lona di tla utologa.’—2 PET. 3:10.

1, 2. (a) Tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo e tla fedišwa bjang? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?

TSHEPEDIŠO ya gona bjale ya dilo e theilwe maakeng a magolo a gore motho a ka kgona go laola lefase ntle le thekgo ya Jehofa. (Ps. 2:2, 3) Na go na le selo le ge e le sefe seo se theilwego maakeng seo se ka swarelelago sa ruri? Le gatee! Lega go le bjalo, ga se ra letela gore lefase la Sathane le iphediše. Go e na le moo, le tla fedišwa ke Modimo ka nako ya gagwe e beilwego le ka tsela ya gagwe. Kgato yeo Modimo a tlago go e tšea kgahlanong le lefase le le kgopo e tla bontšha gabotse toko le lerato la gagwe.—Ps. 92:7; Die. 2:21, 22.

² Moapostola Petro o ngwadile gore: “Letšatši la Jehofa leo ka lona magodimo a tlago go feta ka lešata le le hlabago le tla tla go etša lehodu, dikarolo tša ona ka ge di tla ba di fiša kudu di tla tologa, gomme lefase le mediro ye e lego go lona di tla utologa.” (2 Pet. 3:10) “Magodimo” le “lefase” tšeo go bolelwago ka tšona mo ke’ng? “Dikarolo” tšeo di tlago go tološwa tšona ke’ng? Gona Paulo o be a e-ra gore’ng ge a re “lefase le mediro ye e lego go lona” di tla “utologa”? Go tseba dikarabo tša dipotšišo tše go tla re thuša go itokišeletša ditiragalo tšeo di boifišago tšeo di tlago go direga kgaufsinyane.

Magodimo le Lefase Tšeo di Tlago go Feta

3. “Magodimo” ao go bolelwago ka ona go 2 Petro 3:10 ke’ng, gona a tla feta bjang?

³ Lentšu “magodimo” ge le dirišwa ka tsela ya seswantšhetšo ka Beibeleng gantši le šupa go bao ba lego matleng a taolo, e lego bao ba phagametšego balata ba bona. (Jes. 14:13, 14; Kut. 21:1, 2) “Magodimo a tlago go feta” a emela pušo ya batho molokong wo o sa boifego Modimo. Go feta ga yona “ka lešata le le hlabago”—goba “go rora ka matla,” go ya ka phetolelo e nngwe—go ka bontšha go fedišwa ka lebelo ga magodimo a.

4. “Lefase” ke’ng, gona le tla fedišwa bjang?

⁴ “Lefase” le šupa go moloko wa batho bao ba aroganego le Modimo. Lefase le bjalo le bile gona mehleng ya Noa gomme Modimo o ile a laela gore le fedišwe ka Meetsefula. “Ka lona lentšu leo, magodimo le lefase tše di lego gona, gona bjale di boloketšwe mollo gomme di lotetšwe letšatši la kahlolo le la tshenyego ya batho ba sa boifego Modimo.” (2 Pet. 3:7) Gaešita le ge Meetsefula a ile a fediša batho ka moka bao ba sa boifego Modimo ka nako e tee, phedišo e tlago e tla direga ganyenyane-ganyenyane “masetlapelong a magolo.” (Kut. 7:14) Karolong ya mathomo ya masetlapelo ao, Modimo o tla tutuetša babuši ba dipolitiki ba lefase le gore ba fediše “Babilona o Mogolo,” e lego seo se tlago go bontšha gore o nyatša seotswa seo sa bodumedi. (Kut. 17:5, 16; 18:8) Ke moka ntweng ya Haramagedone, e lego karolo ya mafelelo ya masetlapelo a magolo, Jehofa o tla fediša mašaledi ka moka a lefase la Sathane.—Kut. 16:14, 16; 19:19-21.

“Dikarolo tša Ona . . . di tla Tologa”

5. Dikarolo tša seswantšhetšo di akaretša’ng?

⁵ “Dikarolo” tšeo di tlago go “tologa” ke’ng? Pukuntšu ya Beibele e hlalosa “dikarolo” e le “diripa,” goba “ditlhaka.” E re: Lentšu leo “le be le dirišwa ditlhakeng, e le dikarolo tša polelo.” Ka gona, “dikarolo” tšeo Petro a bolelago ka  tšona di šupa dilong tša motheo tšeo di dirago gore lefase le be le dika, mekgwa, ditsela le dipakane tša go se boife Modimo. “Dikarolo” tše di akaretša “moya wa lefase” woo “o šomago go barwa ba go se kwe.” (1 Bakor. 2:12; bala Baefeso 2:1-3.) Moya woo o aparetše lefaseng la Sathane. O tutuetša batho go nagana, go rulaganya, go bolela le go dira dilo ka tsela yeo e tšweletšago kgopolo ya Sathane, “mmuši wa matla a moya” wa moikgogomoši le wa mereba.

6. Moya wa lefase o iponagatša bjang?

⁶ Ka gona, re tseba goba re sa tsebe, bao ba kgomilwego ke moya wa lefase ba dumelela menagano le dipelo tša bona gore di tutuetšwe ke Sathane, e le gore ba bonagatše dika tša gagwe le tsela ya gagwe ya go nagana. Ka baka leo, ba dira seo ba se nyakago, ba se na taba gore thato ya Modimo ke efe. Ba dira dilo ba tutuetšwa ke boikgantšho goba boithati, ba bontšha moya wa borabele kgahlanong le bolaodi gomme ba ineela gabonolo ‘kganyogong ya nama le kganyogong ya mahlo.’—Bala 1 Johane 2:15-17. *

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go ‘diša dipelo tša rena’?

⁷ Ka gona, go tloga go le bohlokwa gore re ‘diše dipelo tša rena’ ka go bontšha bohlale bjo bo tšwago go Modimo tseleng yeo re kgethago bagwera, dilong tšeo re di balago, boithabišong bja rena le mekerong ya Web yeo re e bulago Inthaneteng! (Die. 4:23) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Hlokomelang: mohlomongwe go ka ba le yo a le thopago ka filosofi le bofora bja lefeela go ya ka tlwaelo ya batho, go ya ka dilo tša motheo tša lefase, e sego go ya ka Kriste.” (Bakol. 2:8) Taelo yeo e ba e akgofilego kudu ge letšatši la Jehofa le dutše le batamela, ka ge ‘phišo’ yeo e tlago go ba gona ye e sa hlalosegego e tla tološa le go fediša “dikarolo” ka moka tša tshepedišo ya Sathane, ya di pepentšha e le tšeo di ka se kgonego go emelana le phišo ya bogale bja Modimo. Se se re gopotša mantšu a Maleaki 4:1 a rego: “’Tšatši leo le fišaxo wa lerêtha le e’tla. Ka lôna tšatši leo baipoti bohle le ba-dira-bobe ba tlo ba makobi; ’tšatši leo le tlaxo le tlo ba thšuma.”

“Lefase le Mediro ye e Lego go Lona di tla Utologa”

8. Lefase le mediro ye e lego go lona di “utologa” bjang?

⁸ Petro o be a e-ra gore’ng ge a be a ngwala gore “lefase le mediro ye e lego go lona di tla utologa”? Lentšu go “utologa” le ka fetolelwa gape e le “go hwetša” goba “go pepentšha.” Petro o be a e-ra gore nakong ya masetlapelo a magolo, Jehofa o tla pepentšha lefase la Sathane, a le bontšha phatlalatša e le leo le lego kgahlanong le Yena le Mmušo wa Gagwe gomme le swanelwa ke go fedišwa. Ge Jesaya 26:21 e be e porofeta mabapi le nako yeo, e re: “Morêna šoo-lee! Ó tšwêlêla felô xa xaxwe; ó tla xo latiša molato wa ba dutšexo lefaseng; naxa e tlo bipolla madi a a lexo mo xo yôna, e ka se fêle e bipile ba xo bolaêlwa mo xo yôna.”—Jes. 26:21.

9. (a) Ke’ng seo re swanetšego go se gana, gona ka baka la’ng? (b) Ke’ng seo re swanetšego go se hlagolela, gona ka baka la’ng?

⁹ Letšatšing la Jehofa, bao ba bopegilego ka tsela ya lefase le moya wa lona o mobe ba tla ipontšha seo ruri ba lego sona, ba ba ba bolayana. Ge e le gabotse, go ka direga gore boithabišo bjo bontši bja bošoro bjo bo atilego lehono bo lokišeletša menagano ya ba bantši bakeng sa nako yeo ba tlago go “swarana ka diatla, ba hlabana matsoxô à akxilwe.” (Sak. 14:13) Ka gona, go tloga go le bohlokwa gore re gane selo le ge e le sefe—difilimi, dipuku, dipapadi tša bidio le tše dingwe—tšeo di ka dirago gore re be le dika tšeo di sa kgahlišego Modimo, tše bjalo ka boikgantšho le go rata bošoro! (2 Sam. 22:28; Ps. 11:5) Go e na le moo, anke re hlagoleleng dienywa tša moya wa Modimo, ka ge dika tšeo di tla dira gore re eme re tiile ge bogale bja seswantšhetšo bja Modimo bo fihla.—Bagal. 5:22, 23.

“Magodimo a Mafsa le Lefase le Lefsa”

10, 11. “Magodimo a mafsa” le “lefase le lefsa” ke’ng?

¹⁰ Bala 2 Petro 3:13. “Magodimo a mafsa” ke  Mmušo wa Modimo wa legodimong, woo o hlomilwego ka ngwaga wa 1914 ge “dinako tše di beilwego tša ditšhaba” di be di fela. (Luka 21:24) Yo a bušago bogošing bjo ke Kriste Jesu le babuši-gotee le yena ba 144 000, bao bontši bja bona ba šetšego ba hweditše moputso wa bona wa legodimong. Ka pukung ya Kutollo, bakgethwa ba ba swantšhwa le ‘motse o mokgethwa, Jerusalema o Mofsa wo o theogago o e-tšwa legodimong go Modimo o itokišitše bjalo ka monyadiwa yo a ikgabišeditšego monna wa gagwe.’ (Kut. 21:1, 2, 22-24) Bjalo ka ge Jerusalema ya lefaseng e be e le motse o mogolo wa bogoši Isiraeleng ya bogologolo, Jerusalema o Mofsa le Monyadi wa yona di bopa mmušo wa tshepedišo e mpsha ya dilo. Motse wo wa legodimong o tla ‘theoga legodimong’ ka go lebiša tlhokomelo mo lefaseng.

¹¹ “Lefase le lefsa” le šupa go moloko o mofsa wa batho ba lefaseng woo o tla bago o bontšhitše gore o ikokobeletša Mmušo wa Modimo ka go rata. Paradeise ya moya yeo batho ba Modimo ba e thabelago ga bjale, mafelelong e tla ba ka tsela ya kgonthe ‘lefaseng le lebotse leo le tlago leo go agilwego go lona.’ (Baheb. 2:5) Re ka ba bjang karolo ya tshepedišo yeo e mpsha ya dilo?

Itokišeletše Letšatši le Legolo la Jehofa

12. Ke ka baka la’ng letšatši la Jehofa le tla makatša ba bantši ge le fihla?

¹² Paulo le Petro ba ile ba bolela e sa le pele gore letšatši la Jehofa le tla tla “go swana tlwa le lehodu”—ka setu e bile go sa letelwa. (Bala 1 Bathesalonika 5:1, 2.) Gaešita le Bakriste ba therešo, bao ba dulago ba letetše letšatši leo, ba tla makala ge le fihla go sa letelwa. (Mat. 24:44) Lega go le bjalo, lefase le tla makala le go feta. Paulo o ngwadile gore: “Neng le neng ge [bao ba aroganego le Jehofa] ba re: ‘Khutšo le polokego!’ ke moka tshenyego ya tšhoganyetšo e tla ba wela gatee-tee go etša sehlabi sa tlalelo go mosadi wa moimana; gomme le gatee ba ka se ke ba phonyokga.”—1 Bathes. 5:3.

13. Re ka phema bjang go dumelela kgoeletšo ya gore “Khutšo le polokego!” e re aroša?

¹³ Go goeletša ka gore “Khutšo le polokego!” e tla ba feela a mangwe a maaka ao a buduletšwego ke batemona; lega go le bjalo, seo se ka se fora-foretše bahlanka ba Jehofa. Paulo o ngwadile gore: “Ga le lefsifsing moo letšatši leo le tla le fihlelago bjalo ka ge le be le tla fihlela mahodu, gobane ka moka le barwa ba seetša le barwa ba mosegare.” (1 Bathes. 5:4, 5) Ka gona anke re duleng seetšeng, kgole le lefsifsi la lefase la Sathane. Petro o ngwadile gore: “Baratiwa, ka go tseba se e sa le pele, itišeng gore le se ke la fapošwa le bona ka phošo ya batho ba nyatšago molao gomme la wa go tieng ga lena.”—2 Pet. 3:17.

14, 15. (a) Jehofa o re swara bjang ka seriti? (b) Ke mantšu afe a buduletšwego ao re swanetšego go a tšeela godimo?

¹⁴ Ela hloko gore Jehofa ga a fo re botša gore re ‘itiše’ gomme a re tlogela re le bjalo. Go e na le moo, o re swara ka seriti ka gore ka botho a re ‘tsebiše e sa le pele’ ditaba ka botlalo mabapi le seo se tlago go direga nakong e tlago.

¹⁵ Lega go le bjalo, ka maswabi ba bangwe ba ile ba dula ba se šedi goba gaešita le go hlokomologa dikgopotšo tša mabapi le bohlokwa bja go dula re phakgame. Ba ka re, ‘Re be re dutše re gopotšwa ka tsela yeo ka nywaga-some e mentši.’ Lega go le bjalo, batho ba bjalo ba  swanetše go gopola gore ka go bolela bjalo, ge e le gabotse ba belaela seo Jehofa le Morwa wa gagwe ba se bolelago, e sego feela sehlopha sa mohlanka yo a botegago. Jehofa o itše: “E letêlê.” (Hab. 2:3) Ka tsela e swanago, Jesu o itše: “Dulang le phakgame gobane ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona.” (Mat. 24:42) Go oketša moo, Petro o ngwadile gore: “Le swanetše go ba batho ba mohuta ofe ditirong tše kgethwa tša boitshwaro le medirong ya boineelo go Modimo, le letile e bile le dula le nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa!” (2 Pet. 3:11, 12) Le ka mohla sehlopha sa mohlanka yo a botegago le Sehlopha se Bušago ba ka se tšeele fase mantšu a a akgofilego!

16. Ke mokgwa ofe woo re swanetšego go o phema, gona ka baka la’ng?

¹⁶ Ke therešo gore ke “mohlanka . . . yo mobe” yo a phethago ka gore Mong wa gagwe o a diega. (Mat. 24:48) Mohlanka yoo yo mobe ke karolo ya sehlopha seo se hlalositšwego go 2 Petro 3:3, 4. Petro o ngwadile gore “mehleng ya bofelo go tla tla bakweri” bao ‘go ya ka dikganyogo tša bona,’ ba kwerago bao ba bontšhago go kwa ka go dula ba naganne ka letšatši la Jehofa. Ee, go e na le gore ba lebiše tlhokomelo dikgahlegong tša Mmušo, batlaiši ba bjalo ba lebiša tlhokomelo go bona beng le dikganyogong tša bona tša boithati. Anke le ka mohla re se ke ra hlagolela boemo bjo bjalo bja kgopolo bja go se kwe le bjo kotsi! Go e na le moo, eka re ka ‘tšea go se fele pelo ga Morena wa rena e le phološo’ ka go dula re swaregile modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa gomme re se tshwenyege go feta tekanyo ka ditiragalo tšeo di beetšwego nako ke Jehofa Modimo.—2 Pet. 3:15; bala Ditiro 1:6, 7.

Bota Modimo wa Phološo

17. Bakriste bao ba botegago ba ile ba arabela bjang temošong ya Jesu ya gore ba tšhabe Jerusalema, gona ka baka la’ng?

¹⁷ Ka morago ga gore madira a Roma a dikologe motse wa Juda ka 66 C.E., Bakriste bao ba botegago ba ile ba kwa temošo ya Jesu ya gore gatee-tee ba tšhabe motseng wa Jerusalema. (Luka 21:20-23) Ke ka baka la’ng ba ile ba dira bjalo kapejana ntle le tika-tiko? Ga go pelaelo gore ba ile ba dula ba naganne ka temošo ya Jesu. Ge e le gabotse, ba be ba letetše gore phetho ya bona e tla akaretša tlaišo, go etša ge Kriste a lemošitše e sa le pele. Eupša ka nako e swanago, ba be ba tseba gore Jehofa le ka mohla a ka se lahle babotegi ba gagwe.—Ps. 55:22.

18. Mantšu a Jesu ao a hwetšwago go Luka 21:25-28 a swanetše go kgoma bjang pono ya gago mabapi le masetlapelo a magolo ao a tlago?

¹⁸ Le rena re swanetše go bota Jehofa ka botlalo, ka ge e le yena feela yoo a tlago go ba mophološi wa rena ge masetlapelo a magolo kudu ao a sa kago a ba gona historing ya motho a hlagela  tshepedišo ye ya dilo. Nakong e nngwe ka morago ga go thoma ga masetlapelo a magolo le pele Jehofa a tliša kahlolo ya gagwe lefaseng ka moka, batho ba tla “idibala ka baka la poifo le go letela dilo tše di tlelago lefase le leo go agilwego go lona.” Lega go le bjalo, ge manaba a Modimo a welwa ke poifo, bahlanka ba botegago ba Jehofa ba ka se boife. Ka lehlakoreng le lengwe, ba tla thaba ka gobane ba tseba gore tlhakodišo ya bona e kgaufsi.—Bala Luka 21:25-28.

19. Ke’ng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

¹⁹ Ee, ruri bao ba dulago ba ikarotše lefaseng le ‘dikarolong’ tša lona ba letetšwe ke bokamoso bjo bobotse! Lega go le bjalo, bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla hlalosa, ge e ba re nyaka go hwetša bophelo, re swanetše go dira se se fetago go fo phema bobe. Re swanetše go hlagolela dika tšeo di kgahlišago Jehofa le go dira mediro yeo a e amogelago.—2 Pet. 3:11.

[Mongwalo wa tlase]

Na o ka Hlalosa?

• Ke’ng seo se swantšhetšwago ke . . .

“magodimo le lefase” tša gona bjale?

“dikarolo”?

“magodimo a mafsa le lefase le lefsa”?

• Ke ka baka la’ng re bota Modimo ka botlalo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 5]

O ka ‘diša bjang pelo ya gago’ gomme wa dula o se karolo ya lefase?

[Seswantšho go letlakala 6]

Re bontšha bjang gore re ‘tšea go se fele pelo ga Morena wa rena e le phološo’?