Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Tšwela Pele o Ikgafela . . . go Ruteng”

“Tšwela Pele o Ikgafela . . . go Ruteng”

“Tšwela Pele o Ikgafela . . .  go Ruteng”

“LE MPITŠA ‘Morutiši,’ le ‘Morena,’ gomme le bolela gabotse gobane ke yena.” (Joh. 13:13) Jesu ka mantšu a ao a bego a a botša barutiwa ba gagwe, o be a gatelela karolo ya gagwe bjalo ka morutiši. Ka gona, pejana ga ge Jesu a ka rotogela legodimong, o ile a laela barutiwa ba gagwe gore: “Ka gona, e-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, . . . le ba ruta go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona.” (Mat. 28:19, 20) Ka morago, moapostola Paulo o ile a ba a gatelela bohlokwa bja go ba barutiši ba Lentšu la Modimo. O ile a lemoša mogolo wa Mokriste e lego Timotheo gore: “Tšwela pele o ikgafela go baleng phatlalatša, go eletšeng le go ruteng . . . Eleletša ka dilo tše; nwelela go tšona, gore tšwelopele ya gago e bonagale go batho bohle.”—1 Tim. 4:13-15.

Go fo swana le ka nako yeo, le lehono go ruta ke karolo e kgolo ya bodiredi bja rena bja tšhemo le diboka tša rena tša Bokriste. Re ka tšwela pele bjang re ikgafela go ruteng gomme se se tla re thuša bjang go dira tšwelopele bjalo ka barutiši ba Lentšu la Modimo?

Ekiša Morutiši yo Mogolo

Tsela ya Jesu ya go ruta e be e kgahla batheetši ba gagwe ba bantši. Ela hloko kamoo mantšu a gagwe a kgomilego bao ba bego ba le sinagogeng kua Natsaretha. Mongwadi wa Ebangedi e lego Luka o begile gore: “Bohle ba thoma go nea bohlatse bjo bobotse ka yena le go kgotsa mantšu a mabose ao a bego a e-tšwa molomong wa gagwe.” (Luka 4:22) Barutiwa ba Jesu ba ile ba latela mohlala wa go ruta wa Mong wa bona. Moapostola Paulo le yena o ile a kgothaletša Bakriste-gotee le yena gore: “E-bang baekiši ba-ka, go etša ge nna ke le moekiši wa Kriste.” (1 Bakor. 11:1) Ka baka la go ekiša mekgwa ya Jesu, Paulo o ile a atlega kudu go ‘ruteng phatlalatša le ka ntlo le ntlo.’—Dit. 20:20.

Go Ruta “Borekišetšong”

Mohlala o mobotse wa bokgoni bja Paulo bja go ruta phatlalatša o hwetšwa go Ditiro kgaolo 17. Kgaolong yeo re bala ka leeto la gagwe la Athene, kua Gerika. Kae le kae moo Paulo a bego a lebelela gona mo motseng—ditarateng, mafelong a batho bohle—go be go e-na le medimo ya diswantšho. Ga go makatše ge Paulo a ile a tshwenyega! Lega go le bjalo, ga se a ka a tšewa ke maikwelo. Go e na le moo, o ile “a thoma go fa mabaka sinagogeng . . . letšatši le lengwe le le lengwe go bao ba bego ba le gona.” (Dit. 17:16, 17) A mohlala o mobotse gakaakang go rena! Ka go batamela batho ba ditšo ka moka, re sa hlaole motho, eupša ka tlhompho, se se ka dira gore ba re theetše gomme mafelelong ba lokologe bokgobeng bja bodumedi bja maaka.—Dit. 10:34, 35; Kut. 18:4.

Paulo o be a boledišana le batho bao ba bego ba sa mo theetše. Gare ga bona go be go e-na le bo-radifilosofi bao dipono tša bona di bego di sa dumelelane le ditherešo tšeo a bego a di ruta. Ge Paulo a be a ganetšwa, o be a theetša seo ba se bolelago. Ba bangwe ba be ba mmitša “motopi wa peu” ka Segerika, yeo e lego seka-polelo seo se bolelago “moratharathi.” Ba bangwe ba be ba re: “O bonagala e le yo a bolelago ka medingwana e šele.”—Dit. 17:18.

Lega go le bjalo, Paulo ga se a nyamišwa ke mantšu a lenyatšo a batheetši ba gagwe. Go e na le moo, ge a be a kgopelwa gore a hlalose dithuto tša gagwe, ka temogo Paulo o ile a diriša sebaka se go nea polelo yeo e bontšhitšego bokgoni bja gagwe bja go ruta. (Dit. 17:19-22; 1 Pet. 3:15) Anke re hlahlobeng dikagare tša polelo ya gagwe gomme re ithute dilo tšeo di ka re thušago go kaonefatša bokgoni bja rena bja go ruta.

Hwetša Seo le Dumelelanago ka Sona

Paulo o itše: “Banna ba Athene, ke bona gore dilong ka moka le bonagala le ineetše kudu go boifeng medingwana go feta ba bangwe. Ka mohlala, ge ke . . . lebeledišiša dilo tšeo le di hlomphago ka tsela ya borapedi ke ile ka ba ka hwetša aletare yeo go yona go ngwadilwego gore, ‘Go Modimo wa go se Tsebje.’ Ka gona, seo le se neago boineelo go Modimo le sa tsebe, sona seo ke le tsebiša sona.”—Dit. 17:22, 23.

Paulo o be a etše hloko seo se bego se mo dikologile. Go seo a ilego a se ela hloko, o ithutile mo gontši ka batheetši ba gagwe. Le rena re ka ithuta se sengwe ka mong wa ntlo ge e ba re le šedi. Ka mohlala, go bona dibapadišwa ka gae goba maswao mejakong go ka go botša mo gontši. Ge e ba re tseba selo se itšego seo se ka bago se tshwenya mong wa ntlo, re ka kgona go kgetha ka bohlale seo re tlago go se bolela le kamoo re tlago go se bolela ka gona.—Bakol. 4:6.

Paulo o be a sa kgetholle batho ge a be a bolela molaetša. Lega go le bjalo, o hweditše gore batho ba Athene ba be ba tšea “boineelo go Modimo” ka tsela e fošagetšego. Paulo o ile a bontšha gabotse kamoo ba ka rapelago Modimo wa therešo ka gona. (1 Bakor. 14:8) Go bohlokwa gakaakang gore re bolele ka tsela e kwagalago le e kgodišago ge re phatlalatša ditaba tše dibotse tša Mmušo!

E-ba Šedi Gomme o sa Bebe Sefahlego

Paulo o tšwetše pele ka gore: “Modimo yo a dirilego lefase le dilo ka moka tše di lego go lona, ka ge yena Yo e le Morena wa legodimo le lefase, ga a dule ditempeleng tše di dirilwego ka diatla tša batho, le gona ga a hlankelwe ka diatla tša batho bjalo ka ge eka o be a nyaka se sengwe, gobane yena ka noši o nea batho ka moka bophelo le mohemo le dilo ka moka.”—Dit. 17:24, 25.

Paulo mo o lebiša tlhokomelo go Jehofa e le Monei wa rena wa bophelo, o dira bjalo ka bohlale a mo šupa e le “Morena wa legodimo le lefase.” Ke tokelo e kgolo gakaakang go thuša batho ba dipelo tše di botegago bao ba tšwago madumeding le ditšong tše di fapa-fapanego gore ba kwešiše gore Jehofa Modimo ke mothopo wa bophelo!—Ps. 36:9.

Se se latelago, Paulo o itše: “Go tšwa mothong o tee o dirile setšhaba se sengwe le se sengwe sa batho, . . . e bile o laetše gore go be le dinako tše di beilwego le mellwane e beilwego ya moo batho ba bego ba tla dula gona, gore ba tsome Modimo ge e ba ba ka mo phopholetša gomme ba mo hwetša e le ka kgonthe, gobane ge e le gabotse ga a kgole le yo mongwe le yo mongwe wa rena.”—Dit. 17:26, 27.

Tsela yeo re rutago ka yona e bontšha mohuta wa Modimo yo re mo rapelago. Ka ntle le go hlaola motho, Jehofa o dumelela batho ba ditšhaba ka moka gore ba “mo phopholetše le go mo hwetša.” Ka mo go swanago, re bolela le batho bao re gahlanago le bona ka go se ba hlaole. Re leka go thuša bao ba dumelago go Mmopi gore ba hlagolele tswalano ya kgaufsi le yena yeo e ka ba lebišago ditšhegofatšong tša ka mo go sa felego. (Jak. 4:8) Eupša re ka thuša bjang bao ba belaelago gore Modimo o gona? Re latela mohlala wa Paulo. Ela hloko mantšu a gagwe a latelago.

“Ka yena re na le bophelo, re a sepela e bile re gona, go etša ge ba bangwe ba direti gare ga lena ba boletše gore, ‘Gobane re bile re bana ba gagwe.’ Ka gona, ka ge re le bana ba Modimo, ga se ra swanela go nagana gore Mo-ba-gona yo e lego Modimo o swana le gauta goba silifera goba lefsika.”—Dit. 17:28, 29.

Paulo mo o be a nyaka gore ba mo theetše ka go tsopola direti tše batho ba Athene ba bego ba di tseba le go di dumela. Le rena ka mo go swanago re nyaka go bolela ka dilo tše re dumelelanago ka tšona ka go nea mabaka ka dilo tšeo re tsebago gore batheetši ba rena ba tla di dumela. Ka mohlala, papišo ya Paulo ye e lego lengwalong la gagwe la Baheberu e a kgodiša le lehono, e re: “Ntlo e nngwe le e nngwe e agwa ke motho, eupša yo a agilego dilo ka moka ke Modimo.” (Baheb. 3:4) Go dira gore mong wa ntlo a hlalose papišo ye e bonolo go ka mo thuša go bona therešo ya seo re mmotšago sona. Ela hloko mokgwa o mongwe wa go ruta ka katlego wo o tšwelelago polelong ya Paulo—tutuetšo.

Gatelela go Akgofa ga Nako

Paulo o ngwadile gore: “Ke therešo gore Modimo o hlokomologile dinako tša go se tsebe mo go bjalo, eupša bjale o botša batho ka moka kae le kae gore ba swanetše go itshola. Gobane o beile letšatši leo ka lona a rerago go ahlola ka toko lefase leo go agilwego go lona a diriša motho yo a mmeilego.”—Dit. 17:30, 31.

Go dumelela ga Modimo bobe ka nakwana go neile rena ka moka sebaka sa gore re mmontšhe seo ruri se lego ka dipelong tša rena. Go bohlokwa gore re gatelele go akgofa ga nako gomme re bolele ka kgodišego ka ditšhegofatšo tša pušo ya Mmušo yeo e lego kgaufsi kudu.—2 Tim. 3:1-5.

Go Arabelwa ka Ditsela tše di sa Swanego

“Bjale ge ba kwele ka tsogo ya bahu, ba bangwe ba thoma go kwera, mola ba bangwe ba ile ba re: ‘Re tla go kwa gape ka se ka nako e nngwe.’ Ka gona, Paulo a tloga gare ga bona, eupša banna ba bangwe ba mo tlatša gomme ba fetoga badumedi.”—Dit. 17:32-34.

Ba bangwe ba arabela ka pela dithutong tša rena; ba bangwe ba ka nyaka nako e oketšegilego gore ba kgodišege ka mabaka a rena. Eupša ge tlhaloso ya rena e bonolo le e kwagalago e thuša gaešita le motho o tee gore a hwetše tsebo e nepagetšego ya Jehofa, ruri re a thaba ka ge Jehofa a re diriša go gogela batho go Morwa wa gagwe!—Joh. 6:44.

Dithuto Tšeo re ka Ithutago Tšona

Ge re nagana ka polelo ya Paulo, re ka ithuta mo gontši mabapi le kamoo re ka hlalosetšago ba bangwe ditherešo tša Beibele. Ge e ba re e-na le tokelo ya go nea dipolelo tša phatlalatša phuthegong, re ka katanela go ekiša Paulo ka go diriša ka bohlale dipolelwana tšeo di tlago go thuša yo e sego modumedi go kwešiša le go amogela ditherešo tša Beibele. Re nyaka go bolela ditherešo tše bjalo ka go se pepetletše, eupša re swanetše go ba šedi gore re se nyatše dikgopolo tša yo e sego modumedi yo a ka bago a le gona. Ka nako e swanago, ge re le modirong wa rena wa boboledi bja phatlalatša, re katanela go ba kgodiša le go ba bohlale. Ka go dira bjalo, re tloga re latela keletšo ya Paulo ya go ‘tšwela pele re ikgafela go ruteng.’

[Seswantšho go letlakala 30]

Dithuto tša Paulo di be di kwagala, di le bonolo e bile di bontšha go ba šedi

[Seswantšho go letlakala 31]

Re ekiša Paulo ka go naganela maikwelo a bao re bolelago le bona