Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ke ka baka la’ng Jesu a boditše mosadi yo a tsebjago e le modiradibe gore dibe tša gagwe di lebaletšwe?—Luka 7:37, 48.

Ge Jesu a be a le dijong lapeng la Mofarisei yo a bitšwago Simone, mosadi yo mongwe o ile ‘a ema ka morago ga Jesu dinaong tša gagwe.’ O ile a kolobiša dinao tša Jesu ka megokgo gomme a di phumola ka moriri wa gagwe. Ke moka o ile a atla dinao tša Jesu ka borutho gomme a di tlotša ka makhura a monko o mobose. Pego ya Ebangedi e re mosadi yo o be “a tsebja motseng gore ke modiradibe.” Ke therešo gore motho yo mongwe le yo mongwe yo a sa phethagalago ke modiradibe, eupša gantši Mangwalo a diriša lentšu le go hlalosa motho yoo dibe tša gagwe di tsebjago ke batho bohle goba a tumilego ka go dira dibe. Mohlomongwe mosadi yo e be e le mogweba-ka-mmele. Jesu o boditše mogweba-ka-mmele yoo gore: “Dibe tša gago di lebaletšwe.” (Luka 7:36-38, 48) Jesu o be a e-ra gore’ng? Ka ge sehlabelo sa topollo se be se se sa hlwa se dirwa, go be go ka kgonega bjang gore a lebalelwe?

Ka morago ga ge mosadi yo a hlapišitše Jesu maoto le go mo tlotša makhura pele a lebalelwa dibe, Jesu o dirišitše papišo go hlalosa ntlha ya bohlokwa go monna yo a bego a mo laleditše e lego Simone. Ge a be a swantšha sebe le molato o mogolo kudu go ka lefelelwa, Jesu o boditše Simone gore: “Banna ba babedi ba be ba e-na le molato go moadimiši yo a itšego; yo mongwe o be a e-na le molato wa ditenariase tše makgolo-hlano, eupša yo mongwe e le wa tše masome-hlano. Ge ba be ba se na seo ba ka mo lefelelago ka sona, a ba lebalela bobedi bja bona ka bolokologi. Ka gona, ke ofe go bona yo a tlago go mo rata kudu?” Simone a araba ka gore: “Ke bona gore e tla ba yo a mo lebaletšego mo gogolo ka bolokologi.” Jesu a re: “O ahlotše gabotse.” (Luka 7:41-43) Ka moka ga rena re swanetše go kwa Modimo, eupša ge re sa mo kwe gomme re dira sebe, re palelwa ke go nea Modimo seo se mo swanetšego. Ka gona, re oketša molato wa rena. Lega go le bjalo, Jehofa o swana le moadimiši yoo a ikemišeditšego go lebalela melato. Ke ka baka leo Jesu a kgothaleditšego balatedi ba gagwe gore ba rapele Modimo gomme ba mo kgopele gore: “Re lebalele melato ya rena, bjalo ka ge le rena re lebaletše bao ba nago le melato go rena.” (Mat. 6:12) Luka 11:4 e bontšha gore melato ye ke dibe.

Nakong e fetilego, Modimo o be a lebalela batho dibe ka tlase ga maemo afe? Toka ya gagwe yeo e phethagetšego e bontšha gore moputso wa sebe ke lehu. Ka gona, Adama o lefeletše sebe sa gagwe ka bophelo bja gagwe. Lega go le bjalo, ka tlase ga Molao woo Modimo a o neilego setšhaba sa Isiraele, modiradibe o be a ka lebalelwa dibe ka go direla Jehofa sehlabelo ka phoofolo. Moapostola Paulo o itše: “Mo e nyakilego go ba dilo ka moka di hlwekišwa ka madi go ya ka Molao, gomme ga go be le tebalelo ka ntle le gore madi a tšhollwe.” (Baheb. 9:22) Ye e be e le tsela e nnoši yeo Bajuda ba bego ba e tseba ya gore Modimo a ba lebalele dibe. Ka gona, ga go makatše ge batho ba ile ba tshwenywa ke seo Jesu a se boditšego mosadi yo. Bao ba bego ba e-ja le Jesu ba ile ba ipotšiša gore: “Motho yo ke mang yo a bilego a lebalela dibe?” (Luka 7:49) Ka gona, go kgonegile bjang gore mosadi yo wa modiradibe a lebalelwe molato?

Boporofeta bja mathomo-thomo bjo bo ngwadilwego ka morago ga gore banyalani ba pele ba rabele bo boletše ka morero wa Jehofa wa go tsoša “peu” yeo e tlago go longwa serethe ke Sathane le “peu” ya gagwe. (Gen. 3:15) Go longwa mo ga serethe go diragetše ge Jesu a be a bolawa ke manaba a Modimo. (Bagal. 3:13, 16) Madi a Kriste ao a tšholotšwego ke sehlabelo sa go lokolla batho sebeng le lehung. Ka ge go se na selo seo se ka thibelago Jehofa gore a fihlelele merero ya gagwe, gatee-tee ka morago ga ge mantšu ao a begilwego go Genesi 3:15 a boletšwe, go Modimo go be go fo swana le ge sehlabelo se be se šetše se dirilwe. Ga bjale o be a ka kgona go lebalela bao ba bontšhago tumelo dikholofetšong tša gagwe.

Mehleng ya pele ga Bokriste, Jehofa o be a lebelela batho ba mmalwa e le baloki. Ba bangwe ba bona e be e le Henoge, Noa, Aborahama, Rahaba le Jobo. Ka baka la tumelo, ba be ba fagahletše go phethagatšweng ga dikholofetšo tša Modimo. Morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Aborahama o bile le tumelo go Jehofa, a balelwa seo e le toko.” Ge a bolela ka Rahaba, Jakobo o itše: “Ka mokgwa o swanago, na Rahaba mogweba-ka-mmele le yena ga a ka a bolelwa a lokile ka mediro?”—Jak. 2:21-25.

Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo o dirile dibe tše mmalwa, eupša o be a e-na le tumelo e tiilego go Modimo wa therešo gomme ka mehla o ile a bontšha gore o itshola e le ka kgonthe. Go oketša moo, Mangwalo a re: “Modimo o . . . neetše [Jesu] e le sebego sa poelano ka tumelo mading a gagwe. Se e be e le gore a bontšhe toko ya gagwe gobane o be a lebalela dibe tšeo di dirilwego nakong e fetilego ge Modimo a be a bontšha bopelotelele; e le gore a bontšhe toko ya gagwe lebakeng le la gona bjale, gore e be yo a lokilego gaešita le ge a bolela motho yo a dumelago go Jesu a lokile.” (Baroma 3:25, 26) Motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo seo se bego se tla dirwa nakong e tlago, Jehofa o ile a kgona go lebalela Dafida dibe tša gagwe ntle le gore a kwanantšhe ditekanyetšo tša Gagwe tša toka.

Go bjalo le tabeng ya mosadi yoo a ilego a tlotša maoto a Jesu ka makhura. O be a ile a phela bophelo bjo bo gobogilego, eupša ga bjale o be a itshola. O ile a lemoga gore o nyaka go lokollwa sebeng gomme a bontšha ka mediro gore o tloga a leboga motho yoo Jehofa a neilego topollo yeo ka yena. Gaešita le ge sehlabelo se se be se tla dirwa nakong e tlago, e be e le sa kgonthe moo mohola wa sona o bego o ka dirišwa go batho ba swanago le mosadi yo. Ka gona, Jesu o itše go yena: “Dibe tša gago di lebaletšwe.”

Go etša ge pego ye e bontšha, Jesu o be a sa nyatše badiradibe. O be a ba swara ka botho. Go feta moo, Jehofa o ikemišeditše go swarela badiradibe bao ba itsholago. Ruri ye ke kgonthišetšo e botse le e kgothatšago go rena bao re sa phethagalago!

[Seswantšho go letlakala 7]

Ba ile ba bolelwa ba lokile