Na o Etelela Pele go Godišeng Badumedi-gotee le Wena?
Na o Etelela Pele go Godišeng Badumedi-gotee le Wena?
“Leratong la borwarre e-bang le maikwelo a borutho a bonolo go yo mongwe le yo mongwe. Go bontšhaneng kgodišo, etelelang pele.”—BAROMA 12:10.
1, 2. (a) Paulo o neile keletšo efe lengwalong leo le yago go Baroma? (b) Re tla ahla-ahla dipotšišo dife?
LENGWALONG leo moapostola Paulo a le ngwaletšego Baroma, o gateletše bohlokwa bja gore rena Bakriste re ratane ka phuthegong. O re gopotša gore lerato la rena e be “le le se nago boikaketši.” E bile o bolela ka ‘lerato la borwarre’ gomme o re le swanetše go bontšhwa ka “maikwelo a borutho a bonolo.”—Baroma 12:9, 10a.
2 Ke therešo gore go bontšha lerato la borwarre go akaretša se se fetago go fo bontšha ba bangwe maikwelo a borutho. Maikwelo a bjalo a swanetše go bontšhwa ka mediro. Go feta moo, ga go yoo a ka tsebago gore re a mo rata ntle le gore re bontšhe seo ka mediro. Ka gona, Paulo o ile a oketša keletšo yeo ka gore: “Go bontšhaneng kgodišo, etelelang pele.” (Baroma 12:10b) Go bontšha kgodišo go akaretša’ng? Ke ka baka la’ng re swanetše go etelela pele go bontšheng badumedi-gotee le rena kgodišo? Re ka dira se bjang?
Tlhompho le Kgodišo
3. Ke’ng seo se bolelwago ke lentšu “kgodišo” malemeng a mathomo a Beibele?
3 Lentšu la Seheberu la “kgodišo” ge e le gabotse le bolela “go tšeelwa godimo.” Motho yoo a godišwago o tšeelwa godimo goba o lebelelwa a le bohlokwa. Lona lentšu leo la Seheberu gantši le fetolelwa ka Mangwalong e le “letago,” leo le bontšhago go godišwa ga motho yoo a tšeelwago godimo. (Gen. 45:13, NW) Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “kgodišo” ka Beibeleng le fetišetša kgopolo ya go lebelelwa o le bohlokwa le go tšeelwa godimo. (Luka 14:10) Ee, bao re ba godišago ba bohlokwa go rena.
4, 5. Go bontšha kgodišo go tswalana bjang le go bontšha tlhompho? Bontšha.
4 Go bontšha kgodišo go akaretša’ng? Go thoma ka go bontšha tlhompho. Ge e le gabotse, mantšu “kgodišo” le “tlhompho” gantši a dirišwa ka tsela e swanago ka ge a nyakile a bolela selo se tee. Kgodišo ke pontšho ya gore o hlompha motho. Ka mantšu a mangwe, tlhompho e bonagala ka tsela yeo re lebelelago bana babo rena mola kgodišo e bonagala ka tsela yeo re ba swarago ka yona.
5 Mokriste a ka bontšha bjang gore o tloga a godiša badumedi-gotee le yena ge e ba ruri a sa ba hlomphe? (3 Joh. 9, 10) Bjalo ka ge sehlare se ka gola le go phela nako e telele ge e ba se tsemile medu mmung o mobotse, le kgodišo e ka ba ya kgonthe le yeo e swarelelago ge feela re tloga re hlompha ba bangwe. Ka ge kgodišo ya mankekišane e sa tlišwe ke tlhompho e tšwago pelong, go se go ye kae e tla hwelela. Ka gona, ga go makatše ge Paulo a ile a thoma keletšo ya gagwe ya mabapi le go bontšha kgodišo ka go bolela a sa pepetletše gore: “A lerato la lena e be le le se nago boikaketši.”—Baroma 12:9; bala 1 Petro 1:22.
Godiša Bao ba Bopilwego “ka Seswantšho sa Modimo”
6, 7. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlompha ba bangwe?
6 Ka ge go hlompha batho go tšwa pelong e le gona go dirago gore re ba godiše, ga se ra swanela go lebala lebaka leo Mangwalo a rego re hlomphe bana babo rena ka moka. Ka gona, anke re ahla-ahleng a mangwe a mabaka a mabedi.
7 Ka go fapana le diphoofolo tše dingwe mo lefaseng, batho ba bopilwe “ka seswantšho sa Modimo.” (Jak. 3:9) Ka gona, re ka kgona go ba le dika tše di swanago le tša Modimo e lego lerato, bohlale le toka. Ela hloko selo se sengwe seo re se hweditšego go Mmopi wa rena. Mopsalme o itše: “Jehofa . . . , o tagile bjang lefaseng ka moka! . . . [Motho] o mo hlokišitše bomodimo ka gonyenyane, o mo rwešitše borena le letago.” (Ps. 8:2, 5, 6; 104:1, PK) * Modimo o rwešitše batho ka moka seriti, letago le kgodišo. Ka gona, ge re godiša ba bangwe, ge e le gabotse re lemoga Mothopo wa kgodišo yeo batho ba nago le yona, e lego Jehofa. Ge e ba re e-na le mabaka a kwagalago a go hlompha batho ka kakaretšo, gona ruri re swanetše go hlompha badumedi-gotee le rena!—Joh. 3:16; Bagal. 6:10.
Re Ditho tša Lapa le Tee
8, 9. Paulo o re nea mabaka afe a go hlompha badumedi-gotee le rena?
8 Paulo o bolela lebaka le lengwe leo le dirago gore re hlomphe ba bangwe. Pele a nea temošo ya gore re bontšhane kgodišo, o itše: “Leratong la borwarre e-bang le maikwelo a borutho a bonolo go yo mongwe le yo mongwe.” Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “maikwelo a borutho” le šupa tswalanong e tiilego yeo e dirago gore lapa leo le nago le lerato le be le botee. Ka gona, ka go diriša polelwana yeo, Paulo o be a gatelela gore tswalano e lego gona ka phuthegong e swanetše go ba e tiilego le e nago le lerato go swana le yeo e dirago gore lapa le be le botee. (Baroma 12:5) Go feta moo, gopola gore Paulo o be a ngwalela Bakriste ba tloditšwego, bao ka moka ga bona e bego e le bana ba Tate o tee, Jehofa. Ka gona, ka tsela e swanago, ba be ba le lapa leo le batamelanego. Bakriste ba tloditšwego ba mehleng ya Paulo ba be ba e-na le mabaka a kwagalago a go hlomphana. Go sa dutše go le bjalo le ka Bakriste ba tloditšwego ba mehleng ya rena.
9 Go thwe’ng ka ba “dinku tše dingwe”? (Joh. 10:16) Gaešita le ge ga bjale ba se ba hlwa ba dirwa bana ba Modimo, ka mo go swanetšego ba ka bitšana bana bešo le dikgaetšedi ka gobane ba bopa lapa leo le nago le botee la lefaseng ka bophara la Bokriste. (1 Pet. 2:17; 5:9) Ka gona, ge e ba ba dinku tše dingwe ba bitšana “bana bešo” le “dikgaetšedi” go tšwa pelong, le bona ba na le mabaka a kwagalago a go hlompha badumedi-gotee le bona.—Bala 1 Petro 3:8.
Ke ka Baka La’ng go le Bohlokwa?
10, 11. Ke ka baka la’ng go ba le tlhompho le go godiša ba bangwe e tloga e le gabohlokwa?
10 Ke ka baka la’ng go ba le tlhompho le go godišana go le bohlokwa? Lebaka ke gore: Ge re bontšha bana babo rena le dikgaetšedi kgodišo, re tšea karolo go direng gore phuthego ka moka e phele gabotse gomme e be le botee.
11 Re tloga re lemoga gore go ba le tswalano ya kgaufsi le Jehofa le go hwetša thekgo ya moya wa gagwe o mokgethwa ke thekgo e kgolo yeo re e hwetšago bjalo ka Bakriste ba therešo. (Ps. 36:7; Joh. 14:26) Ka nako e swanago, re kgothatšwa ke go bona ge badumedi-gotee le rena ba re tšeela godimo. (Die. 25:11) Re matlafatšwa ke go kwa mantšu a tšwago pelong a go leboga le go bontšha tlhompho. A re nea matla a oketšegilego a go tšwela pele re sepela ka lethabo e bile re ikemišeditše ge re le tseleng ya go ya bophelong. Ga go pelaelo gore le wena o ile wa ikwa ka tsela e bjalo.
12. Yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka tšea karolo bjang go direng gore phuthego e be tikologo e borutho le e lerato?
12 Ka ge Jehofa a tseba gore re belegwe re e-na le senyakwa sa go bontšhwa tlhompho, ka Lentšung la gagwe o re kgothaletša ka mo go swanetšego gore “re fišegele go hlomphana.” (Baroma 12:10, Today’s English Version; bala Mateo 7:12.) Bakriste ka moka bao ba amogelago keletšo e lego nakong ka diatla tše pedi, ba tšea karolo tikologong e borutho le e lerato ka gare ga borwarre bja Bokriste. Ka gona re dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Ke neng la mafelelo moo ke ilego ka bontšha ka mantšu goba ka mediro gore ke hlompha ngwanešo goba kgaetšedi ka phuthegong?’—Baroma 13:8.
Selo Seo ka Moka ga Rena re Swanetšego go se Dira
13. (a) Ke bomang bao ba swanetšego go etelela pele go bontšhaneng kgodišo? (b) Mantšu a Paulo ao a lego go Baroma 1:7 a bolela’ng?
13 Ke mang yo a swanetšego go etelela pele go bontšheng kgodišo? Lengwalong la Paulo leo le yago go Baheberu, o ile a hlalosa bagolo ba Bakriste e le “bao ba etelelago pele gare ga lena.” (Baheb. 13:17) Ke therešo gore bagolo ba etelela pele medirong e mentši. Gaešita le ge e le badiši ba mohlape, ba swanetše go etelela pele go bontšheng badumedi-gotee le bona kgodišo—go akaretša le bagolo ba bangwe. Ka mohlala, ge bagolo ba bokana go hlahloba dinyakwa tša moya tša phuthego, ba bontšhana kgodišo ka go theetša ditšhišinyo tšeo di dirwago ke bagolo-gotee le bona. Go oketša moo, ba bontšhana kgodišo ka gore ba nagane ka dipono le dikgopolo tša bagolo ka moka ge ba dira diphetho. (Dit. 15:6-15) Lega go le bjalo, re swanetše go gopola gore lengwalo la Paulo le le yago go Baroma le be le se la ngwalelwa bagolo feela eupša le be le ngwaletšwe phuthego ka moka. (Baroma 1:7) Ka gona, re ka oketša ka gore temošo ya go bontšha kgodišo e šoma go rena ka moka lehono.
14. (a) Bontšha phapano magareng ga go bontšha kgodišo le go etelela pele go bontšheng ba bangwe kgodišo. (b) Ke potšišo efe yeo re ka ipotšišago yona?
14 Ela hloko karolo ye ya keletšo ya Paulo. Ga se a fo kgothaletša badumedi-gotee le yena ba kua Roma go bontšhana kgodišo eupša o ba kgothaleditše gore ba etelele pele go bontšhaneng kgodišo. Se se fapana ka’ng? Ela hloko mohlala wo. Na morutiši a ka kgothaletša sehlopha sa barutwana seo se kgonago go bala gore se ithute go bala? Aowa. Ba šetše ba kgona go bala. Go e na le moo, morutiši a ka rata go ba thuša go bala gakaone. Ka tsela e swanago, go ratana, e lego seo se re tutueletšago go godišana, ke seka seo se hlaolago Bakriste ba therešo. (Joh. 13:35) Lega go le bjalo, go fo swana le ge barutwana bao ba kgonago go bala ba ka kaonefatša go bala ga bona, le rena re ka kaonefatša go bontšhaneng kgodišo ka gore re etelele pele go e bontšheng. (1 Bathes. 4:9, 10) Se ke selo seo ka moka ga rena re swanetšego go se dira. Re ka ipotšiša gore, ‘Na ke dira seo—ke etelela pele go bontšheng ba bangwe kgodišo ka phuthegong?’
Godiša “Badiidi”
15, 16. (a) Ge re bontšha kgodišo, ke bomang bao re sa swanelago go ba tshediša mahlo, gona ka baka la’ng? (b) Ke’ng seo se tlago go bontšha gore re tloga re hlompha bana babo rena le dikgaetšedi ka moka?
15 Ke bomang bao re sa swanelago go ba tshediša mahlo ge re godiša ba bangwe ka phuthegong? Lentšu la Modimo le re: “Thlalla-badiidi ó adima Morêna; ’me Yêna ó tlo mmušetša tše a di neilexo bála.” (Die. 19:17) Molao wa motheo wo o hwetšwago mantšung a o swanetše go re kgoma bjang ge re dutše re katanela go etelela pele go bontšheng ba bangwe kgodišo?
16 Le wena o a tseba gore batho ba kgona go godiša bao ba lego maemong a godimo go feta bona, eupša bona batho ba ba ka tšeela fase bao ba lego maemong a tlasana. Lega go le bjalo, Jehofa ga a bjalo. O re: “Ke xodiša ba ba nkxodišaxo.” (1 Sam. 2:30; Ps. 113:5-7) Jehofa o godiša bohle bao ba mo hlankelago le go mo godiša. Ga a tshediše “badiidi” mahlo. (Bala Jesaya 57:15; 2 Kor. 16:9) Ga go pelaelo gore re nyaka go ekiša Jehofa. Ka gona, ge e ba re nyaka go bona ge e ba ruri re godiša ba bangwe, re dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Ke swara bjang batho bao ba lego maemong a tlasana ka phuthegong?’ (Joh. 13:14, 15) Karabo ya potšišo ye e tla bontšha kamoo re hlomphago ba bangwe.—Bala Bafilipi 2:3, 4.
Go Bontšha Kgodišo ka go Gafa Nako ya Rena
17. Ke tsela efe e kgolo yeo ka yona re ka etelelago pele go bontšhaneng kgodišo, gona ke ka baka la’ng seo se le bohlokwa?
17 Ke tsela efe e kaone yeo re ka bontšhago ka yona gore re etelela pele go bontšheng bohle kgodišo ka phuthegong? Ka go fetša nako ya rena re e-na le ba bangwe. Ke ka baka la’ng seo se le bohlokwa? Ka ge re le Bakriste, re dula re swaregile, e bile go phetha maikarabelo a rena a mantši a bohlokwa ka phuthegong go tšea nako ya rena e ntši. Ka gona, ga go makatše ge re bona nako e le bohlokwa. E bile re a lemoga gore ga se ra swanela go letela gore bana babo rena ba fetše nako ya bona e ntši ba na le rena. Ka tsela e swanago, re a thaba ge ba bangwe ka phuthegong ba kwešiša gore ga se ba swanela go nyaka nako ya rena e ntši.
18. Bjalo ka ge go bontšhitšwe go letlakala 18, re ka bontšha bjang gore re ikemišeditše go gafa nako ya rena bakeng sa badumedi-gotee le rena?
18 Lega go le bjalo, re lemoga gape gore (kudu-kudu bao ba hlankelago e le badiši ka phuthegong) go ikemišetša go šitiša mediro ya rena e le gore re fetše nako re e-na le badumedi-gotee le rena go bontšha gore re a ba hlompha. Bjang? Ge re emiša mediro ya rena gore re fetše nako le bana babo rena, ge e le gabotse re re go bona, ‘Le bohlokwa kudu go nna moo ke bonago go swanetše gore ke fetše nako le lena ka go kgaotša seo ke se dirago.’ (Mar. 6:30-34) Ge re sa iphe nako ya bona, le gona re tla ba re bontšha gore ga ba bohlokwa go rena. Ge e ba re dika-dika go kgaotša mediro ya rena e le ge re sa nyake go fetša nako le ngwanabo rena, re ka dira gore a nagane gore ga re na taba le yena. Gona go a kwagala gore go ka ba le dinako tšeo re ka swaraganago le boemo bja tšhoganetšo ka tsela yeo e ka se kego ya šitišwa. Lega go le bjalo, go ikemišetša—goba go dika-dika—go gafa nako ya rena bakeng sa ba bangwe go tloga go bontšha ge e ba re hlompha bana babo rena le dikgaetšedi go tšwa pelong.—1 Bakor. 10:24.
Ikemišetše go Etelela Pele
19. Ntle le go gafa nako ya rena, ke tsela efe e nngwe yeo re ka bontšhago gore re godiša badumedi-gotee le rena?
19 Go na le ditsela tše dingwe tše bohlokwa tšeo re ka bontšhago ka tšona gore re godiša badumedi-gotee le rena. Ka mohlala, ge re fetša nako re e-na le bona, re swanetše go ba theetša ka šedi. Jehofa o re beela mohlala le mo tabeng ye. Mopsalme Dafida o re: “Mahlô a Morêna a bôna baloki; ’tsêbê tša xaxwe di kwa xe ba lla.” Re katanela go ekiša Jehofa ka go lebiša mahlo a rena le ditsebe—tlhokomelo ya rena ka moka—go bana babo rena, kudu-kudu bao ba re batamelago ba kgopela thušo. Ka go dira bjalo, re a ba godiša.
20. Ke dikgopotšo dife mabapi le go bontšha kgodišo tšeo re swanetšego go dula re di gopola?
20 Bjalo ka ge re bone, re nyaka go dula re gopola gore ke ka baka la eng re swanetše go hlompha badumedi-gotee le rena go tšwa pelong. Go feta moo, re tsoma dibaka tša go etelela pele go godišeng bohle, go akaretša le badiidi. Ka go gata megato ye, re tla matlafatša tlemo ya lerato la borwarre le botee ka phuthegong. Ka baka leo, anke re tšweleng pele re bontšha kgodišo gomme ka mo go kgethegilego re etelele pele go godišaneng. Na o ikemišeditše go dira bjalo?
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 7 Mantšu a Dafida a lego go Psalme ya bo-8 ke boporofeta, bjoo bo bolelago ka motho yo a phethagetšego e lego Jesu Kriste.—Baheb. 2:6-9.
Na o a Gopola?
• Kgodišo le tlhompho di tswalana bjang?
• Ke ka baka la’ng re swanetše go godiša badumedi-gotee le rena?
• Ke ka baka la’ng go godišana go le bohlokwa?
• Re ka godiša badumedi-gotee le rena ka ditsela dife?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 18]
Re ka bontšha bjang gore re godiša badumedi-gotee le rena?