Re Matlafaletšwa go Lwantšha Diteko le Manyami
Re Matlafaletšwa go Lwantšha Diteko le Manyami
“Le tla amogela matla ge moya o mokgethwa o fihla godimo ga lena.”—DIT. 1:8.
1, 2. Jesu o holofeditše barutiwa ba gagwe gore o tla ba thuša ka’ng, gona ke ka baka la’ng ba be ba tla nyaka thušo yeo?
JESU o be a tseba gore barutiwa ba gagwe ba be ba ka se kgone go boloka dilo ka moka tšeo a di laetšego. Ge re nagana ka bogolo bja modiro wa bona wa boboledi, baganetši ba bantši bao ba bego ba tla lebeletšana le bona go akaretša le mafokodi a nama, go molaleng gore ba be ba nyaka matla a fetago a tlwaelegilego. Ka gona, pele ga ge Jesu a ka rotogela legodimong, o ile a kgonthišetša barutiwa ba gagwe gore: “Le tla amogela matla ge moya o mokgethwa o fihla godimo ga lena gomme le tla ba dihlatse tša ka Jerusalema, Judea ka moka le Samaria le go fihla karolong ya kgole ya lefase.”—Dit. 1:8.
2 Kholofetšo yeo e thomile go phethagala ka Pentekoste ya 33 C.E. ge moya o mokgethwa o be o matlafatša balatedi ba Jesu Kriste gore ba thome go bolela Jerusalema ka moka. Kganetšo e be e ka se ba thibele go dira modiro wo. (Dit. 4:20) “Matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo,” ruri balatedi ba Jesu bao ba botegago, go akaretša le rena, ba be ba tla nyaka matla a bjalo ao Modimo a a neago ka go akgofa.—Mat. 28:20.
3. (a) Hlalosa phapano magareng ga moya o mokgethwa le matla. (b) Matla a Jehofa a ka re thuša go dira’ng?
3 Jesu o holofeditše barutiwa ba gagwe gore ‘ba tla amogela matla ge moya o mokgethwa o fihla godimo ga bona.’ Lentšu “matla” le lentšu “moya” a fapana ka ditlhaloso. Moya wa Modimo, e lego matla a gagwe ao a šomago, o ka hlaloswa e le matla ao a tsenywago mothong goba selong gore go phethwe thato ya Modimo. Lega go le bjalo, matla a ka hlaloswa e le “bokgoni bja go dira goba go tšweletša selo se itšego.” A ka fo dula a le gona mothong goba selong go ba go fihla ge a dirišwa gore go phethwe morero o itšego. Ka gona, moya o mokgethwa o ka swantšhwa le matla a mohlagase ao a tsošološago petiri, mola matla a ka swantšhwa le matla ao a bolokwago ka gare ga petiri. Matla ao Jehofa a a neago bahlanka ba gagwe ka moya wa gagwe o mokgethwa a nea yo mongwe le yo mongwe wa rena bokgoni bja go phethagatša boikarabelo bja rena bja Bokriste, le gore re kgone go ganetša ditutuetšo tše di fošagetšego ge go nyakega.—Bala Mika 3:8; Bakolose 1:29.
4. Re tlo hlahloba’ng sehlogong se, gona ka baka la’ng?
4 Re ka bontšha bjang gore re matlafatšwa ke moya o mokgethwa? Moya o mokgethwa o ka re tutueletša go dira’ng? Ge re dutše re nyaka go hlankela Modimo ka potego, re lebeletšana le mapheko a mantši—ao a tlišwago ke Sathane, tshepedišo ya gagwe e mpe ya dilo goba go se phethagale ga rena. Go bohlokwa gore re fenye diteko tšeo gore re kgotlelele ka ge re le Bakriste, re tšee karolo ka mehla bodireding gomme re hlagolele tswalano e botse le Jehofa. Anke re hlahlobeng kamoo moya o mokgethwa o re thušago ka gona go fenya diteko le go lebeletšana le go lapa go akaretša le manyami.
Re Matlafaletšwa go Fenya Diteko
5. Thapelo e ka re matlafatša bjang?
5 Jesu o rutile balatedi ba gagwe go rapela ka gore: “O se re tsenye molekong, eupša o re hlakodiše go yo kgopo.” (Mat. 6:13) Jehofa a ka se lahle bahlanka ba gagwe ba ba botegago bao ba dirago kgopelo ye. Lebakeng le lengwe, Jesu o ile a re “Tate yo a lego legodimong o tla nea . . . moya o mokgethwa go bao ba mo kgopelago.” (Luka 11:13) Ruri go a kgothatša go tseba gore Jehofa o holofetša go re nea matla a e le gore re dire se se lokilego! Ke therešo gore se ga se bolele gore Jehofa o tla thibela diteko ge di re wela. (1 Bakor. 10:13) Eupša ge re welwa ke diteko, ye ke nako ya go rapela go tšwa pelong.—Mat. 26:42.
6. Jesu o be a theile dikarabo tša gagwe kae ge a be a lekwa ke Sathane?
6 Jesu o ile a tsopola mangwalo ge a be a ganetša diteko tša Diabolo. Go molaleng gore Jesu o be a šupa Lentšung la Modimo ge a be a re: “Go ngwadilwe gwa thwe . . . Gape go ngwadilwe gwa thwe . . . Tloga, Sathane! Gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Ke Jehofa Modimo wa gago yo o swanetšego go mo rapela, e bile ke yena a nnoši yo o swanetšego go mo direla tirelo e kgethwa.’” Go rata Jehofa le Lentšu la gagwe go tutueleditše Jesu go ganetša dikgoketšo tša Moleki yoo. (Mat. 4:1-10) Ka morago ga ge Jesu a ganne nnang, Sathane o ile a mo tlogela.
7. Beibele e re thuša bjang go ganetša diteko?
7 Ka ge Jesu a be a ithekgile ka Mangwalo go ganetša diteko tša Diabolo, gona le rena re swanetše go dira bjalo! Ruri re ka kgona go ganetša Diabolo le baemedi ba gagwe ge re ka ikemišetša go tlwaelana le ditekanyetšo tša Modimo gomme re di kgomarele ka botlalo. Go ithuta Mangwalo go tutueleditše batho ba bantši go phela ka ditekanyetšo tša Beibele le go bona bohlokwa bja bohlale bja Modimo le toko ya gagwe. Ka kgonthe, “lentšu la Modimo” le na le matla ao a kgonago go lemoga “dikgopolo le maikemišetšo a pelo.” (Baheb. 4:12) Ge motho a fetša nako e ntši a bala le go naganišiša ka Mangwalo, go ba bonolo gore a ‘kwešiše therešo ya Jehofa.’ (Dan. 9:13) Ka go re’alo, re tla ba re dira gabotse ge re naganišiša ka mangwalo ao a bolelago kudu ka mafokodi a rena.
8. Re ka hwetša bjang moya o mokgethwa?
8 Jesu ga se a fo thušwa feela ke go tseba Mangwalo gore a ganetše diteko, o thušitšwe le ke gore o be a “tletše moya o mokgethwa.” (Luka 4:1) E le gore re hwetše matla a bjalo le bokgoni, re swanetše go batamela kgauswi le Jehofa ka go diriša ka botlalo ditokišetšo tšeo a re neilego tšona gore re tlale moya wa gagwe. (Jak. 4:7, 8) Thuto ya Beibele, thapelo le go gwerana le badumedigotee le rena ke tše dingwe tša ditokišetšo tšeo. Ba bantši ba hotšwe ke go dula ba swaregile kudu ka mediro ya Bokriste, yeo e ba thušago go dula ba lebišitše tlhokomelo dilong tše di agago tša moya.
9, 10. (a) Ke diteko tša mohuta mang tše di tlwaelegilego tikologong ya geno? (b) Go naganišiša le go rapela go ka go matlafatša bjang gore o lwantšhe diteko le ge o ikwa o lapile?
9 O lebeletšana le diteko tša mohuta mang? Na o ile wa lekega gore o segišane le motho yo mongwe yo e sego molekane wa gago? Ge e ba o se lenyalong, na o kile wa lekega go ratana le motho yo e sego modumedi? Bakriste ba ka ikhwetša ba ka lekega go bogela selo seo se sa hlwekago ge ba bogetše thelebišene goba ba diriša Inthanete. Na o ile wa diragalelwa ke se, gona o ile wa dira’ng? Ke gabohlale go gopola gore ditlabonyane ke ditlaboima. (Jak. 1:14, 15) Nagana kamoo Jehofa, phuthego le lapa leno ba tlago go kwa bohloko ka gona ge o ka se botege. Ka lehlakoreng le lengwe, go botegela melao ya motheo ya Modimo go dira gore re be le letswalo le le hlwekilego. (Bala Psalme 119:37; Diema 22:3.) Ikemišetše go rapelela matla a go ganetša diteko tšeo ge o lebeletšana le tšona.
10 Re swanetše go gopola selo se sengwe ka diteko tša Diabolo. Sathane o ile a tla go Jesu ka morago ga ge A feditše matšatši a 40 a ikona dijo lešokeng. Ga go pelaelo gore Diabolo o ile a nagana gore ye e be e le “nako e . . . loketšego” ya go leka potego ya Jesu. (Luka 4:13) Sathane o nyakana le nako e loketšego ya go leka potego ya rena. Ka baka leo, go bohlokwa gore re ipoloke re tiile moyeng. Gantši Sathane o leka motho ge a bona gore o a fokola. Ka gona, ge re ikwa re lapile goba re nyamile, re swanetše go ikemišetša go lopa Jehofa gore a re šireletše le go re nea moya o mokgethwa.—2 Bakor. 12:8-10.
Re Matlafaletšwa go Lebeletšana le go Lapa le Manyami
11, 12. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba nyamile lehono? (b) Re ka matlafatšwa ke’ng go ganetša manyami?
11 Ka ge re sa phethagala, re ikwa re nyamile nako le nako. Go tloga go le bjalo lehono ka ge re phela nakong yeo e gateletšago kudu. Re phela mehleng e thata kudu yeo e sa kago ya ba gona. (2 Tim. 3:1-5) Ge Haramagedone e dutše e batamela, mathata a boiphedišo le dikgateletšo tše dingwe di a mpefala. Ka gona ga se ra swanela go makala ge ba bangwe ba hwetša go le thata go phetha boikarabelo bja bona bja go fepa malapa a bona. Ba ka ikwa ba lapile wa go hwa. Ge e ba o ikwa ka tsela yeo, o ka lebeletšana bjang le kgateletšo ye?
12 Gopola gore Jesu o ile a kgonthišetša barutiwa ba gagwe gore o tla ba nea mothuši—moya o mokgethwa wa Modimo. (Bala Johane 14:16, 17.) A ke matla a magolo kudu legohleng. Jehofa a ka a diriša go re nea matla a “go feta” tšohle gore re kgone go lebeletšana le diteko. (Baef. 3:20) Moapostola Paulo o itše ge re ithekga ka ona, re hwetša “matla a fetago a tlwaelegilego,” gaešita le ge “re gateletšwe ka ditsela tšohle.” (2 Bakor. 4:7, 8) Jehofa ga a re holofetše gore o tla tloša kgateletšego, eupša o re kgonthišetša gore o tla re thuša ka moya wa gagwe gore re be le matla a go lebeletšana le yona.—Bafil. 4:13.
13. (a) Kgarebe e nngwe e matlafaditšwe ke’ng go lebeletšana le boemo bjo thata? (b) Na o tseba mehlala e mengwe e swanago le ye?
13 Ela hloko mohlala wa Stephanie, e lego mmulamadibogo wa ka mehla yo a nago le nywaga e 19. Ge a be a na le nywaga e 12, o ile a hwa lehlakore gomme gwa lemogwa gore o na le serurugi bjokong. Go tloga ka nako yeo o ile a buiwa ka makga a mabedi, a alafša ka go tšhungwa serurugi seo ke moka a hwa lehlakore ka makga a mangwe a mabedi gomme seo sa dira gore a se sa kgona go šuthiša lehlakore la le letshadi e bile a se sa bona gabotse. Stephanie o diriša matla a gagwe dilong tšeo di lego bohlokwa, tše bjalo ka go ya dibokeng tša Bokriste le go ya tšhemong. Lega go le bjalo, o dumela gore Jehofa o mo matlafatša ka ditsela tše dintši gore a kgotlelele. Dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng tše di bolelago ka diphihlelo tša Bakristegotee di be di mo matlafatša ge a ikwa a nyamile. Bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba mo thekga ka go mo ngwalela mangwalo goba ka go mo kgothatša pele le ka morago ga diboka. Ba ba thabelago le bona ba be ba bontšha gore ba tšeela godimo seo Stephanie a ba rutago sona ka go mo etela gagabo gore a ba rute ka Beibele. Stephanie o leboga Jehofa kudu ka baka la se. Lengwalo la gagwe la mmamoratwa ke Psalme 41:3, leo a dumelago gore le phethagetše bophelong bja gagwe.
14. Ke’ng seo re swanetšego go se phema ge re nyamile, gona ka baka la’ng?
14 Ge re lapile goba re gateletšegile, le ka mohla ga se ra swanela go nagana gore re swanetše go kgaotša mediro ya rena ya moya. Seo e tla ba e le go e nametša thaba mola e hlotša. Ka baka la’ng? Ka gobane mediro e bjalo ka thuto ya Beibele ya motho ka noši le ya lapa, tirelo ya tšhemo le go ba gona dibokeng, ke tšona tšeo di re thušago go hwetša matla a moya o mokgethwa. Mediro ya Bokriste e dula e re lapološa. (Bala Mateo 11:28, 29.) Ke gantši bana babo rena le dikgaetšedi ba etla dibokeng ba lapile, eupša ge ba boela gae go ba bjalo ka ge eka matla a bona a mpshafaditšwe, dipetiri tša bona tša moya di tsošološitšwe!
15. (a) Na Jehofa o holofetša gore bophelo bja Bokriste e tla ba bjo bohwefo? Hlalosa go ya ka Mangwalo. (b) Modimo o re holofetša’ng, gona seo se rotoša potšišo efe?
15 Ke therešo gore ga go bonolo go ba Mokriste. Re swanetše go šoma ka thata gore re be Bakriste ba ba botegago. (Mat. 16:24-26; Luka 13:24) Lega go le bjalo, Jehofa a ka fa yo a lapilego matla a diriša moya o mokgethwa. Moporofeta Jesaya o ngwadile gore: “Bao ba botago Jehofa ba tla boelwa ke matla. Ba tla hlatlogela godimo ka diphego go etša dintšhu. Ba tla kitima gomme ba se felelwe ke matla; ba tla sepela gomme ba se lape.” (Jes. 40:29-31) Re naganne ka se, re dira gabotse go ipotšiša gore: Ke’ng seo ge e le gabotse se re lapišago ge re dira dilo tša moya?
16. Ke’ng seo re ka se dirago gore re pheme dilo tšeo di ka bakago gore re lape goba re nyame?
16 Lentšu la Jehofa le re kgothaletša gore re “kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafil. 1:10) Ge a swantšha bophelo bja Bokriste le lebelo la monabo o motelele, moapostola Paulo o ile a budulelwa go ngwala gore: “A re apoleng boima bjo bongwe le bjo bongwe . . . re kitimeng ka kgotlelelo lebelo leo le beilwego pele ga rena.” (Baheb. 12:1) Tabakgolo ya gagwe e be e le gore re pheme go phegelela dilo tšeo di se nago mohola, go ikimetša ka merwalo e sa nyakegego yeo e tlago go re lapiša. Ba bangwe ba rena ba ka fo ba ba leka go dira mediro e mentši ka nako e tee. Ka gona, ge e ba o ikwa o lapile gomme o gateletšegile, o ka holwa ke go hlahloba gore o fetša nako e kaakang o le modirong wa boiphedišo, o le maetong a boithabišo le gore o latelela dipapadi goba mediro e mengwe ya boitapološo go fihla bokgoleng bofe. Tekatekano le boipoetšo di swanetše go re tutueletša go lemoga mafokodi a rena le go fokotša go swarega ka dilo tše di se nago mohola.
17. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ikwa ba nyamile, eupša Jehofa o re kgonthišetša’ng tabeng ye?
17 Go ka direga gore ba bangwe ba rena ba ikwa ba nyamile ka ge tshepedišo ye ya dilo e sa fele ka pela kamoo ba bego ba letetše ka gona. (Die. 13:12) Lega go le bjalo, motho le ge e le ofe yo a ikwago ka tsela yeo a ka kgothatšwa ke mantšu a hwetšwago go Habakuku 2:3 a rego: “Pono e letetše lebaka la yona, e akgofetše bofelong gomme e ka se aketše. Gaešita le ge e ka diega, e letele; gobane e tla phethega e le ka kgonthe. E ka se diege.” Jehofa o re kgonthišetša gore bofelo bja tshepedišo ye ya dilo bo tla fihla ka nako e swanetšego tlwaa!
18. (a) O matlafatšwa ke dikholofetšo dife? (b) Sehlogo se se latelago se tla re hola bjang?
18 Ka kgonthe, bahlanka ba Jehofa ba ba botegago ba hlologela letšatši leo go lapa le go nyama di tla bago di fedile, ge bao ba phelago ba tla bego ba thabela “matla a bofseng.” (Jobo 33:25) Gaešita le gona bjale, moya o mokgethwa o ka re fa matla ge re dutše re tšea karolo medirong e matlafatšago ya moya. (2 Bakor. 4:16; Baef. 3:16) O se ke wa dumelela go lapa go dira gore o hlaelwe ke ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego. Lepheko le lengwe le le lengwe—go sa šetšwe gore le bakwa ke teko, go lapa goba manyami—le tla feta, ge e ba le sa fete gona bjale, le tla feta lefaseng le lefsa la Modimo. Sehlogong se se latelago, re tla ahlaahla kamoo moya o mokgethwa o matlafatšago Bakriste gore ba lebeletšane le tlaišo, kgatelelo e mpe ya dithaka le go kgotlelela diteko tše di sa swanego.
O be o tla Araba Bjang?
• Mmalo wa Beibele o re matlafatša bjang?
• Go rapela le go naganišiša go re matlafatša bjang?
• O ka phema bjang dilo tšeo di ka go nyamišago?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 24]
Diboka tša Bokriste di ka re matlafatša moyeng