Na o Hloile go Hloka Molao?
Na o Hloile go Hloka Molao?
‘Wena Jesu o hloile go hloka molao.’—BAHEB. 1:9.
1. Ke’ng seo Jesu a se rutilego mabapi le lerato?
GE Jesu Kriste a be a bontšha gore lerato le bohlokwa, o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane. Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba ka, ge e ba le ratana.” (Joh. 13:34, 35) Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore ba bontšhane lerato la boikgafo. Lerato leo e be e tla ba leswao la bona. Le gona Jesu o ile a ba kgothatša ka gore: “Tšwelang pele le rata manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago.”—Mat. 5:44.
2. Balatedi ba Kriste ba swanetše go hloya’ng?
2 Lega go le bjalo, Jesu ga se a fo ruta barutiwa ba gagwe gore ba be le lerato, o ile a ba ruta le seo ba swanetšego go se hloya. Go boletšwe se ka Jesu: “O ratile toko gomme wa hloya go hloka molao [bokgopo].” (Baheb. 1:9; Ps. 45:7) Se se bontšha gore ga se ra fo swanela go rata toko eupša re swanetše go hloya se sebe, goba go hloka molao. Ke ka baka leo moapostola Johane a boletšego ka mo go kwagalago gore: “Yo mongwe le yo mongwe yo a tlwaetšego go dira sebe e bile o tlwaetše go dira ka go hloka molao, ka gona sebe ke go hloka molao.”—1 Joh. 3:4.
3. Sehlogo se se tla hlahloba dikarolo dife tša bophelo mabapi le go hloya go hloka molao?
3 Ka gona, ka ge re le Bakriste, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke hloile go hloka molao?’ Anke re hlahlobeng kamoo re ka bontšhago ka gona gore re hloile bobe dikarolong tše nne tše di latelago tša bophelo: (1) kamoo re lebelelago go nwa ka mo go feteletšego, (2) kamoo re lebelelago go dirišana le meoya, (3) kamoo re lebelelago boitshwaro bjo bo gobogilego le (4) kamoo re lebelelago bao ba ratago go hloka molao.
O se ke wa ba Lekgoba la Bjala
4. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a kgona go bolela ka bolokologi ge a be a lemoša mabapi le go nwa kudu?
4 Jesu o be a fela a enwa beine, ka ge a tseba gore ke mpho e tšwago go Modimo. (Ps. 104:14, 15) Lega go le bjalo, ga se a ka a diriša mpho ye gampe ka go nwa ka mo go feteletšego. (Die. 23:29-33) Ke ka baka leo Jesu a ilego a kgona go bolela ka bolokologi ge a be a kgalemela mokgwa wo. (Bala Luka 21:34.) Go nwa ka mo go feteletšego go ka lebiša motho dibeng tše dikgolo. Ka gona, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le se ke la tagwa ke beine, ka ge seo se lebiša kgobogong, eupša dulang le tlatšwa ka moya o mokgethwa.” (Baef. 5:18) O ile a ba a eletša basadi ba ba godilego ka phuthegong gore ba se ke ba ba “makgoba a beine e ntši.”—Tito 2:3.
5. Bao ba kgethago go nwa dino tše di tagago ba swanetše go ipotšiša dipotšišo dife?
5 Ge e ba o kgetha go nwa dino tše di tagago, o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke na le pono e swanago le ya Jesu mabapi le go nwa ka mo go feteletšego? Na ke tla kgona go bolela ka bolokologi ge ke swanetše go eletša ba bangwe ka taba ye? Na ke nwela go lebala mathata goba go fokotša kgateletšego? Ke nwa bjala bjo bokaaka’ng ka beke? Ke arabela bjang ge motho yo mongwe a bona eka ke nwa kudu? Na ke a ikemelela goba go galefa?’ Go dumela go ba makgoba a beine e ntši go ka kgoma bokgoni bja rena bja go nea mabaka le go dira diphetho tše bohlale. Balatedi ba Kriste ba katanela go šireletša menagano ya bona.—Die. 3:21, 22.
Phema go Dirišana le Meoya
6, 7. (a) Jesu o ile a swaragana bjang le Sathane le batemona? (b) Ke ka baka la’ng go dirišana le meoya go atile kudu lehono?
6 Jesu o ile a ganetša Sathane le batemona ba gagwe ka go tia ge a be a le mo lefaseng. O ile a ganetša Sathane ge a be a hlasela potego ya gagwe ka go lebanya. (Luka 4:1-13) O ile a ba a lemoga le diteko tše di tlago ka tsela e sa bonagalego gomme a di fenya gore di se kgome monagano le ditiro tša gagwe. (Mat. 16:21-23) Jesu o ile a thuša ba ba swanelegago go phema tutuetšo e mpe ya batemona.—Mar. 5:2, 8, 12-15; 9:20, 25-27.
7 Ka morago ga gore Jesu a bewe sedulong sa bogoši ka 1914, o ile a hlwekiša magodimo ditutuetšong tše di šilafatšago tša Sathane le batemona ba gagwe. Ka baka leo, Sathane o ikemišeditše—go feta le ge e le neng pele—go ‘timetša lefase ka moka.’ (Kut. 12:9, 10) Ka gona, ga se ra swanela go makatšwa ke gore go dirišana le meoya go atile. Re ka itšhireletša bjang?
8. Re swanetše go itlhahloba bjang ge re kgetha boithabišo?
8 Beibele e lemoša ka go lebanya mabapi le dikotsi tše di sepedišanago le go dirišana le meoya. (Bala Doiteronomio 18:10-12.) Lehono, Sathane le batemona ba gagwe ba tutuetša menagano ya batho ka difilimi, dipuku le dipapadi tša elektroniki tšeo di bolelago ka go dirišana le meoya. Ka gona, ge re kgetha boithabišo, yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Dikgweding tše di fetilego, na ke ile ka kgetha go ithabiša ka difilimi, mananeo a thelebišene, dipapadi tša elektroniki, dipuku goba diswantšho tša metlae tšeo di bontšhago mekgwa e sa tlwaelegago? Na ke kwešiša bohlokwa bja go gana tutuetšo ya go dirišana le meoya goba na ke tšeela fase dikotsi tše? Na ke ile ka nagana kamoo Jehofa a ka ikwago ka gona ka boithabišo bjo ke bo kgethago? Ge e ba ke ile ka thoma go dirišana le dilo tšeo tša Sathane, na go rata Jehofa le melao ya gagwe ya motheo ya go loka go tla ntutueletša go kgaogana le tšona ka mo go feletšego?’—Dit. 19:19, 20.
Theetša Temošo ya Jesu Mabapi le Boitshwaro bjo bo Gobogilego
9. Ke’ng seo se ka dirago gore motho a thome go rata go hloka molao?
9 Jesu o ile a kgomarela ditekanyetšo tša Jehofa mabapi le boitshwaro bja tša botona le botshadi. O itše: “Na ga se la bala gore yo a ba bopilego mathomong o ba dirile e le yo motona le yo motshadi, gomme a re: ‘Ka lebaka le monna o tla tlogela tatagwe le mmagwe, a kgomarela mosadi wa gagwe gomme ba babedi ba e tla ba nama e tee’? Ka gona, ga e sa hlwa e le ba babedi, eupša ke nama e tee. Ka baka leo, se Modimo a se tlemagantšego jokong go se be le motho yo a se aroganyago.” (Mat. 19:4-6) Jesu o be a tseba gore dipelo tša rena di ka kgongwa ke dilo tšeo re di bogelago. Thutong ya gagwe ya Thabeng, o ile a ba a re: “Le kwele gore go ile gwa thwe: ‘O se ke wa hlotlola.’ Eupša nna ke re go lena, yo mongwe le yo mongwe yo a tšwelago pele a lebeletše mosadi e le gore a mo kganyoge o šetše a hlotlotše le yena pelong ya gagwe.” (Mat. 5:27, 28) Bao ba hlokomologago temošo ye ya Jesu ge e le gabotse ba ipontšha ba rata go hloka molao.
10. Laodiša phihlelo yeo e bontšhago gore motho a ka kgona go kgaotša go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa.
10 Sathane o kgothaletša boitshwaro bjo bo gobogilego ka go diriša diswantšho tše di kgothaletšago bootswa. Di tletše kudu tshepedišong ye ya dilo. Bao ba bogelago diswantšho tše di kgothaletšago bootswa ba thatafalelwa ke go lebala diswantšho tše tšeo di gobogilego. Ba ka ba ba feleletša ba di lemaletše. Ela hloko seo se diragaletšego Mokriste yo mongwe. O re: “Ke be ke bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa ka sephiring. Ke ile ka ipopela lefase leo ke bego ke nagana gore ga le tswalane felo le go hlankela Jehofa. Ke be ke tseba gore mokgwa wo o be o fošagetše eupša ke ile ka ipotša gore Modimo o sa dutše a amogela tirelo ya ka.” Ke’ng seo se fetotšego kgopolo ya ngwanabo rena yo? O re: “Ke ile ka phetha ka go botša bagolo ka bothata bja ka gaešita le ge se e be e le selo se sethata kudu seo ke ilego ka se dira.” Ngwanabo rena yo o ile a fenya mokgwa wo woo o theošago seriti. O dumela ka gore: “Ka morago ga gore ke itlhwekiše sebeng se, ke ile ka kwa gore ka kgonthe ke na le letswalo le le hlwekilego.” Bao ba hloilego go hloka molao ba swanetše go hloya diswantšho tše di kgothaletšago bootswa.
11, 12. Re ka bontšha bjang gore re hloile go hloka molao ge re kgetha mmino?
11 Mmino le mantšu a wona di ka re kgoma kudu maikwelong gomme ka morago tša kgoma le pelo ya rena ya seswantšhetšo. Mmino ke mpho e tšwago go Modimo gomme o be o dutše o dirišwa borapeding bja therešo. (Ek. 15:20, 21; Baef. 5:19) Eupša tshepedišo e kgopo ya Sathane e tšweletša mmino wo o tumišago boitshwaro bjo bo gobogilego. (1 Joh. 5:19) O ka tseba bjang ge e ba mmino wo o o theetšago o šilafetše goba go se bjalo?
12 O ka thoma ka go ipotšiša gore: ‘Na dikoša tšeo ke di theetšago di kgothaletša polao, bohlotlolo, bootswa le maroga? Ge e ba nka balela motho yo mongwe mantšu a dikoša tše ke di theetšago, na o be a ka nagana gore ke hloile go hloka molao goba na o be a tla nagana gore pelo ya ka e šilafetše?’ Re ka se fo bolela gore re hloile go hloka molao mola dikoša tše re di theetšago di go tumiša. Jesu o itše: “Dilo tše di tšwago ka molomong di tšwa pelong gomme tšona dilo tšeo di šilafatša motho. Ka mohlala, pelong go tšwa dikeleletšo tše kgopo, dipolao, bohlotlolo, bootswa, bohodu, bohlatse bja maaka le dithogako.”—Mat. 15:18, 19; bapiša le Jakobo 3:10, 11.
Eba le Pono e Swanago le ya Jesu ka Bao ba Ratago go Hloka Molao
13. Jesu o be a lebelela bjang bao ba bego ba kgomaretše sebe?
13 Jesu o boletše gore o tletše go biletša badiradibe, goba bao ba hlokago molao, boitsholong. (Luka 5:30-32) Lega go le bjalo, o be a lebelela bjang bao ba bego ba kgomaretše tsela ya sebe? Jesu o neile temošo e matla kgahlanong le go tutuetšwa ke batho bao. (Mat. 23:15, 23-26) O ile a bolela ka mo go kwagalago gore: “Ga se yo mongwe le yo mongwe yo a rego go nna: ‘Morena, Morena,’ a tlago go tsena Mmušong wa magodimo, eupša go tla tsena yo a dirago thato ya Tate yo a lego magodimong. Ba bantši ba tla re go nna letšatšing leo [ge Modimo a ba ahlola]: ‘Morena, Morena, na ga se ra ka ra porofeta ka leina la gago, ra leleka batemona ka leina la gago, ra dira mediro e mentši e matla ka leina la gago?’” Lega go le bjalo, o tla latola bao ka go se itshole ba dirago ka go hloka molao, a re: “Tlogang go nna.” (Mat. 7:21-23) Ke ka baka la’ng a ba ahlola bjalo? Ka baka la gore batho bao ga ba hlomphe Modimo gomme ba gobatša ba bangwe ka ditiro tša bona tša go hloka molao.
14. Ke ka baka la’ng badirabobe bao ba sa itsholego ba tlošwa ka gare ga phuthego?
14 Lentšu la Modimo le laela gore badirabobe bao ba sa itsholego ba tlošwe ka phuthegong. (Bala 1 Bakorinthe 5:9-13.) Se se a nyakega ka baka la mabaka a mararo: (1) go dira gore leina la Jehofa le se ke la gobošwa, (2) go boloka phuthego e sa šilafala le (3) go thuša modirabobe go itshola ge go kgonega.
15. Re swanetše go naganišiša ka dipotšišo dife go bontšha gore re botegela Jehofa?
15 Na re na le pono e swanago le ya Jesu ka bao ba sepelago tseleng ya go hloka molao? Re swanetše go naganišiša ka dipotšišo tše: ‘Na ke be nka kgetha go fetša nako le motho yo a kgaotšwego goba yo a ikarotšego phuthegong ya Bokriste? Go thwe’ng ge e ba motho yoo e le wa leloko la kgauswi yo a se sa dulago ka lapeng le tee le wena?’ Ruri boemo bjo bjalo bo ka leka go rata ga rena toko le go botegela Modimo. *
16, 17. Mma yo mongwe wa Mokriste o ile a lebeletšana le bothata bofe, gona o ile a thušwa ke’ng go thekga tokišetšo ya go kgaolwa ga badirabobe bao ba sa itsholego?
16 Ela hloko phihlelo ya kgaetšedi yoo morwa wa gagwe yo mogolo a kilego a rata Jehofa. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya morwa yo ga se a bona phošo ya go kgetha go dira dilo ka go hloka molao. Ka gona, o ile a kgaolwa ka phuthegong. Kgaetšedi yo o be a rata Jehofa, eupša o be a rata le morwa wa gagwe gomme o ile a hwetša go le thata kudu go diriša taelo ya Mangwalo ya go phema go ikgweranya le yena.
17 O be o ka eletša kgaetšedi yo bjang? Mogolo yo mongwe o ile a mo thuša go lemoga gore Jehofa o kwešiša bohloko bjo a bo kwago. Ngwanabo rena o ile a mo kgopela gore a nagane kamoo Jehofa a swanetšego go ba a ile a kwa bohloko ka gona ge ba bangwe ba barwa ba gagwe ba barongwa ba rabela. Mogolo yo o ile a mmotša gore gaešita le ge Jehofa a tseba kamoo boemo bjo bo lego bohloko ka gona, o nyaka gore badirabobe bao ba sa itsholego ba kgaolwe. O ile a naganišiša ka dikgopotšo tše gomme ka potego a thekga tokišetšo ya go kgaolwa. * Potego e bjalo e thabiša pelo ya Jehofa.—Die. 27:11.
18, 19. (a) Go se ikgokaganye le motho yo a tlwaetšego go dira dilo tša go hloka molao go hlatsela gore re hloile’ng? (b) Mafelelo e tla ba afe ge re botegela Modimo le tokišetšo ya gagwe?
18 Ge o ka lebeletšana le boemo bjo, hle gopola gore Jehofa o kwešiša kamoo o ikwago ka gona. Ka go kgaotša go gwerana le batho bao ba kgaotšwego goba bao ba ikarotšego, o bontšha gore o hloile mokgwa le ditiro tšeo di feleleditšego ka se. Le gona, o bontšha gore o rata modirabobe yoo kudu mo e lego gore o dira seo se holago yena. Ge o botegela Jehofa, o ka dira gore yo a laiwago a itshole gomme a boele go Jehofa.
19 Motho yo mongwe yo a bego a kgaotšwe gomme ka morago a bušetšwa o ngwadile gore: “Ke thabela gore Jehofa o rata batho ba gagwe kudu moo e bile a bolokago mokgatlo wa gagwe o hlwekile. Selo seo batho ba ka kua ntle ba se lebelelago e le go swarwa makgwakgwa ke sona se se nyakegago e bile se bontšha lerato.” Na o nagana gore o be a ka thušega go fihlelela phetho ye ge nkabe ditho tša phuthego go akaretša le ba lapa labo ba ile ba ikgweranya le yena ge a be a sa kgaotšwe? Ge re thekga tokišetšo ya Mangwalo ya go kgaolwa, re hlatsela gore re rata toko e bile re lemoga gore Jehofa o na le tshwanelo ya go re beela ditekanyetšo tša boitshwaro.
‘Hloya se Sebe’
20, 21. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go ithuta go hloya go hloka molao?
20 Moapostola Petro o lemoša ka gore: “Dulang le hlaphogetšwe, le phakgame.” Ka baka la’ng? Ka gobane “lenaba la lena Diabolo o sepelasepela go swana le tau e rorago, a nyaka yo a kago go mo metša.” (1 Pet. 5:8) Na o tla metša wena? Se se ithekgile kudu ka gore o ithuta go hloya go hloka molao gakaakang.
21 Ga go bonolo go hloya se sebe. Re belegwe re na le sebe gomme re phela lefaseng leo le re kgothaletšago go latela dikganyogo tša nama. (1 Joh. 2:15-17) Lega go le bjalo, ge re ekiša Jesu Kriste gomme re godiša go rata Jehofa Modimo, re ka atlega go hlagoleleng go hloya go hloka molao. Anke re ikemišetšeng go ‘hloya se sebe,’ re kgodišegile gore Jehofa “o šireletša . . . bao ba mmotegelago; O ba hlakodiša seatleng sa ba kgopo.”—Ps. 97:10.
[Mengwalo ya tlase]
^ ser. 15 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego tabeng ye, bona tokollo ya Morokami wa March 1, 1982, matlakala 14-19.
^ ser. 17 Bona gape le tokollo ya Morokami wa January 15, 2007, matlakala 17-20.
O be o tla Araba Bjang?
• Ke’ng seo se tla re thušago go hlahloba tsela yeo re lebelelago dino tše di tagago ka yona?
• Re ka itšhireletša bjang kgahlanong le go dirišana le meoya?
• Ke ka baka la’ng go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa go le kotsi?
• Re bontšha bjang gore re hloile go hloka molao ge motho yo re mo ratago a kgaotšwe?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 29]
Ge e ba o kgetha go nwa dino tše di tagago, o swanetše go ipotšiša dipotšišo dife?
[Seswantšho go letlakala 30]
Phafogela tutuetšo ya Sathane ge o kgetha boithabišo
[Seswantšho go letlakala 31]
Motho yo a bogelago diswantšho tše di kgothaletšago bootswa o bontšha gore o rata’ng?
