Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Ke ka baka la’ng re ka dumela gore serapa sa Edene e be e le lefelo la kgonthe?

Beibele e bolela ka sona e le sa kgonthe, e re nea ditaba tše itšego ka go lebanya mabapi le moo se bego se le gona. Dinoka tše pedi tšeo go bolelwago ka tšona pegong ye di sa ela le lehono. Se se tloga se fapane le kamoo dinonwane di tšweletšago taba ye ka gona. Jesu, Hlatse e botegago e le ruri, o boletše gore Adama le Efa e be e le batho ba kgonthe.—1/1, matlakala 5-6, 9.

• Na Modimo o be a tseba gore Adama le Efa ba be ba tla dira sebe?

Aowa. Jehofa o ba neile bohlale le tokologo ya boikgethelo, tšeo di bego di tla ba thuša go kgetha go kwa goba go se kwe. Gaešita le ge Modimo a na le bokgoni bja go tseba dilo pele di direga, o a kgetha gore o bo diriša neng.—1/1, matlakala 13-15.

• Na Bakriste ba therešo ba diriša leina la Modimo bjalo ka pheko?

Batho ba bangwe ba lebelela selo goba leswao le itšego e le pheko goba taola yeo e ba šireletšago ka tsela ya maleatlana, eupša batho ba Modimo ga ba lebelele leina la gagwe ka tsela yeo. Ba na le tumelo go Jehofa gomme ba nyaka go dira thato ya gagwe, ka go re’alo ba tšhabela leineng la gagwe. (Tsef. 3:12, 13)—1/15, matlakala 5-6.

• Motlwae wa go budutša o be o hola bomang kua Isiraeleng?

O be o hola batho ka moka. O be o kgothaletša badiidi bao ba bego ba budutša gore ba šome ka thata. O be o hola ba bangwe ka go ba kgothaletša go ba le seatla se se bulegilego le go ithekga ka tšhegofatšo ya Modimo.—2/1, letlakala 15.

• Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a lahla Kgoši Saulo?

Saulo o be a swanetše go letela moporofeta wa Modimo gore a tle a dire sehlabelo, eupša kgoši ye e ile ya hloka tsebe, ya dira sehlabelo. Ka morago e ile ya se kwe taelo ya gore e fediše manaba.—2/15, matlakala 22-23.

• Re ka bontšha bjang gore re hloile go hloka molao?

Ka go nwa dinotagi ka go lekanyetša, ka go phema go dirišana le meoya le ka go kwa temošo ya Jesu ya mabapi le boitshwaro bjo bo gobogilego. Ka mohlala, re tla phema go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa le go phema go ipopela diswantšhokgopolo tšeo di sepedišanago le diswantšho tšeo. (Mat. 5:27, 28) E bile re ka se gwerane le batho bao ba kgaotšwego.—2/15, matlakala 29-32.

• Ke’ng seo se lemogegago ka diphago tša dinose tšeo di utolotšwego ke baepi ba marope Isiraeleng ya mehleng yeno?

Baepi ba marope ba hweditše diphago tše di fetago tše 30, tšeo baithuti ba akanyago gore di be di tšweletša moo e ka bago seripagare sa tone ya todi ngwaga le ngwaga. Se se bontšha gore go be go ruiwa dinose nageng yeo Modimo a itšego e tla ‘ela maswi le dinose.’ (Ek. 3:8)—3/1, letlakala 15.

• Jeremia o be a swana bjang le sehlare ‘seo se bjetšwego kgauswi le meetse, seo se nabišago medu ya sona’? (Jer. 17:7, 8)

Ga se a ka a kgaotša go enywa dienywa; e bile ga se a dumelela bakweri gore ba mo nyamiše. Go e na le moo, o ile a kgomarela Mothopo wa meetse ao a neago bophelo, a tšeela godimo seo Modimo a mmoditšego sona.—3/15, letlakala 14.

• Jesu o be a e ra gore’ng ge a be a botša Mareta gore go nyakega dilo tše sego kae goba selo setee feela? (Luka 10:41, 42)

O be a sa re gore Mareta o rata dilo tše di bonagalago ge a be a apea dijo tše dintši; e bile o be a sa nyatše seo a se dirago. Go e na le moo, o be a bontšha bohlokwa bja go etiša dilo tše bohlokwa pele. Mareta ga se a ka a ikhola ka sebaka sa moswananoši seo se bego se mmulegetše sa go matlafatša tumelo ya gagwe.—4/1, matlakala 12-13.

• Ke dilo dife tše dingwe tšeo di bego di thulana le molao kahlolong ya Jesu?

Kgoro e be e se na bohlatse bja gore o na le molato. Go ile gwa tsongwa dihlatse tša maaka. O ile a sekišwa bošego. Tsheko ya molato e ile ya thoma le go fela ka letšatši le tee.—4/1, letlakala 20.