Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Malapa a Bakriste—‘Dulang le Itokišitše’

Malapa a Bakriste—‘Dulang le Itokišitše’

Malapa a Bakriste—‘Dulang le Itokišitše’

“Le duleng le itokišitše, gobane Morwa wa motho o tla ka nako yeo le sa naganego gore e ka ba yona.”—LUKA 12:40.

1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go tšeela godimo temošo ya Jesu ya gore re ‘dule re itokišitše’?

GO TLA direga’ng ka wena le lapa la gago “ge Morwa wa motho a fihla ka letago la gagwe” gomme a kgethologanya “batho”? (Mat. 25:31, 32) Ka ge se se tlo direga ka nako yeo re sa naganego gore e ka ba yona, ruri ke gabohlokwa gore re tšeele godimo temošo ya Jesu ya gore re ‘dule re itokišitše’!—Luka 12:40.

2 Sehlogo se se fetilego se ahlaahlile kamoo setho se sengwe le se sengwe sa lapa se ka thušago lapa ka moka go dula le phafogile moyeng ka go tšea boikarabelo bja sona e le bja bohlokwa kudu. Anke re hlahlobeng ditsela tše dingwe tšeo re ka thušago ka tšona gore malapa a rena a phele gabotse moyeng.

Boloka Leihlo la Gago le “Lokile”

3, 4. (a) Malapa a Bakriste a swanetše go phafogela eng? (b) Go ba le leihlo le le ‘lokilego’ go bolela’ng?

3 E le gore malapa a dule a itokišeleditše go tla ga Kriste, a swanetše go ba šedi gore a se arošwe dilong tšeo di sepedišanago le borapedi bja therešo. A swanetše go phafoga gore a se ke a fapošwa ke ditšhitišo. Ka ge go rata dilo tše di bonagalago e le molaba wo o tantšego malapa a mantši, ela hloko seo Jesu a se boletšego ka go boloka leihlo la rena le “lokile.” (Bala Mateo 6:22, 23.) Go fo swana le ge lebone le ka bonegela tsela ya rena gomme la dira gore re sepele ntle le go wa, seo re se bonago ka ‘mahlo a dipelo tša rena’ a seswantšhetšo se ka re bonegela tsela, sa re thuša gore re sepele ntle le go kgopša.—Baef. 1:18.

4 E le gore leihlo la kgonthe le bone gabotse, le swanetše go šoma gabotse e bile le tsepelele go seo le se lebeletšego. Go a swana le ka mahlo a dipelo tša rena. Go ba le leihlo le le lokilego la seswantšhetšo go bolela gore re tsepeletše selong setee. Go e na le go phela bophelo bja go rata dilo tše di bonagalago le go tshwenyega kudu ka go hlokomela feela dinyakwa tša nama tša malapa a rena, re tsepamišetša mahlo a rena dilong tša moya. (Mat. 6:33) Se se ra gore re dule re kgotsofetše ka dinyakwa tša rena tša nama gomme re etiše pele tirelo ya Modimo maphelong a rena.—Baheb. 13:5.

5. Ngwanenyana yo mongwe yo a lego mahlalagading o ile a bontšha bjang gore “leihlo” la gagwe le be le tsepeletše go hlankeleng Modimo?

5 Ruri go tla ba le mafelelo a mabotse kudu ge bana ba rutilwe go ba le leihlo le le lokilego! Ela hloko mohlala wa ngwanenyana yo a lego mahlalagading wa kua Ethiopia. O ile a atlega kudu mošomong wa gagwe wa sekolo moo e lego gore ka morago ga go fetša thuto ya gagwe ya motheo, o ile a newa thušo ya tša ditšhelete gore a tšwetše pele dithuto tša gagwe. Lega go le bjalo, ka ge a be a tsepamišeditše leihlo la gagwe go hlankeleng Jehofa, o ile a gana thušo yeo. Ka moragonyana ga moo, o ile a kgopelwa gore a tlo šoma mošomo wo o bego o tla mo lefa R28 200 ka kgwedi—e lego tšhelete e ntši kudu ge e bapetšwa le mogolo wa batho ka kakaretšo nageng ya gabo. Eupša “leihlo” la ngwanenyana yo le be le tsepeletše tirelong ya bobulamadibogo. Ga se gwa ka gwa nyakega gore a boledišane le batswadi ba gagwe pele a ka gana mošomo woo. Batswadi ba gagwe ba ile ba ikwa bjang ka morago ga go tseba seo morwedi wa bona a se dirilego? Ba ile ba thaba le yena gomme ba mmotša gore ba ikgantšha ka yena!

6, 7. Ke kotsi efe yeo re swanetšego go ‘dula re butše mahlo a rena’ gore e se ke ya re wela?

6 Seo ge e le gabotse se bolelwago ke mantšu a Jesu ao a lego go Mateo 6:22, 23 ke temošo malebana le megabaru. Jesu ga se a ka a fapanya lentšu “lokile” le leganetši la lona eupša o le fapantše le lentšu “kgopo.” ‘Leihlo le kgopo’ ke le “lebe; le na le mona,” ke gore, le duma tša ba bangwe goba le na le megabaru. (Mat. 6:23; mongwalo wa ka tlase wa Reference Bible) Jehofa o ikwa bjang ka go duma tša ba bangwe goba ka megabaru? Beibele e re: “Anke bootswa le ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe goba megabaru [goba, “go duma tša ba bangwe”] le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena.”—Baef. 5:3; mongwalo wa ka tlase wa Reference Bible.

7 Gaešita le ge go ka ba bonolo go lemoga gore batho ba bangwe ba na le megabaru, ga go bonolo go lemoga seo ka rena. Ka gona, ke gabohlale gore re kwe keletšo ya Jesu e rego: “Dulang le butše mahlo le itišitše mohuteng o mongwe le o mongwe wa megabaru.” (Luka 12:15) Go dira bjalo go nyaka gore re itlhahlobe gomme re bone gore re beile dipelo tša rena go eng. Malapa a Bakriste a swanetše go naganišiša ka nako le tšhelete yeo a e dirišetšago go itapološa, go ithabiša le go kgoboketša dilo tše di bonagalago.

8. Ge re reka dilo, ke bjang re ka ‘dulago re butše mahlo’?

8 Ge o nyaka go reka selo se itšego, ga se wa swanela go nagana feela ka gore o na le tšhelete e lekanego ya go ka se reka. Nagana le ka dilo tše di swanago le tše: ‘Na ke tla ba le nako ya go diriša selo se ka mehla le go se hlokomela? Go tla ntšea nako e kaaka’ng gore ke ithute go se diriša ka tshwanelo?’ Lena bafsa, le se ke la kgolwa dipapatšo ka moka tša lefase tšeo di bapatšago dilo tše di rekišwago, ke moka la kitimela go reka diaparo tša maina tša go bitša kudu goba dilo tše dingwe. Ebang le boitshwaro. Le gona, ipotšišeng ge e ba selo seo le nyakago go se reka se tla thuša malapa a gabo lena go itokišeletša go tla ga Morwa wa motho. Ebang le tumelo kholofetšong ya Jehofa e rego: “Le ka mohla nka se ke ka go tlogela le ge e le go go lahla.”—Baheb. 13:5.

Phegelelang Dipakane tša Moya

9. Go phegelela dipakane tša moya go ka thuša malapa bjang?

9 Tsela e nngwe yeo ka yona ditho tša lapa di ka matlafatšago tumelo ya tšona le go thuša gore lapa ka moka le phele gabotse moyeng, ke gore di ipeele dipakane tša moya le go katanela go di fihlelela. Go dira bjalo go ka thuša malapa go bona gore a šoma bjang morerong wa ona wa go thabiša Jehofa gomme gwa a thuša go hlahloba gore ke mediro efe yeo e lego ya bohlokwa maphelong a ona.—Bala Bafilipi 1:10.

10, 11. Ke dipakane dife tše le di phegelelago le le lapa, gona ke dipakane dife tša nakong e tlago tšeo le ka ratago go ipeela tšona?

10 Gaešita le go bea dipakane tše dinyenyane tše di kwagalago tšeo di ka fihlelelwago mo e ka bago ke setho se sengwe le se sengwe sa lapa go ka tliša mehola e mentši. Ka mohlala, nagana ka pakane ya go hlahloba temana ya letšatši ka mehla. Dintlha tšeo di newago ke ditho tša lapa di ka thuša hlogo ya lona go bona gore lapa le gotše gakaakang moyeng. Pakane ya go bala Beibele ka mehla le le lapa e nea bana sebaka se sebotse kudu sa gore ba kaonefatše go bala ga bona gotee le go kwešiša molaetša wa Beibele. (Ps. 1:1, 2) Le gona, na ga se ra swanela go ipeela pakane ya go kaonefatša dithapelo tša rena? Go hlagolela kutšwanyana dika tšeo di enywago ke moya le gona e ka ba pakane e botse kudu yeo re ka e phegelelago. (Bagal. 5:22, 23) Goba go thwe’ng ka go tsoma ditsela tša go bontšha batho bao re kopanago le bona bodireding kwelobohloko? Ge re katanela go dira seo re le lapa, re ka thuša bana go ithuta go ba le kwelobohloko gomme seo se ka ba dira gore ba be le kganyogo ya go hlankela e le babulamadibogo ba ka mehla goba baromiwa.

11 Ke ka baka la’ng o sa nagane ka dipakane tšeo wena le lapa la gago le ka di phegelelago? Na lapa la gago le ka ipeela pakane ya go fetša nako e oketšegilego bodireding? Na le ka leka go fenya go tšhaba go nea bohlatse ka mogala, setarateng goba mafelong a kgwebo? Go thwe’ng ka go šoma moo go nago le tlhokagalo e kgolo ya bagoeledi ba Mmušo? Na setho sa lapa se ka ithuta leleme le lengwe e le gore se ka kgona go botša batho ba ditšhaba tše dingwe ditaba tše dibotse?

12. Ke’ng seo dihlogo tša malapa di ka se dirago go thuša malapa a tšona go gola moyeng?

12 Bjalo ka hlogo ya lapa, nyaka dikarolo tšeo go tšona lapa la gago le ka dirago tšwelopele moyeng. Ke moka ipeeleng dipakane tše itšego e le gore le kgone go dira tšwelopele yeo. Dipakane tšeo le ipeelago tšona le le lapa e swanetše go ba tše di kwagalago le tšeo le ka di fihlelelago go ya ka maemo a lena le bokgoni. (Die. 13:12) Ke therešo gore go leka go fihlelela pakane e bohlokwa go nyaka nako. Ka gona, dirišang ka bohlale nako yeo le e fetšago le bogetše thelebišene ka gore le e dirišetše go phegelela dilo tša moya. (Baef. 5:15, 16) Ka ge o le hlogo ya lapa, šoma ka thata gore o fihlelele dipakane tšeo o di beetšego lapa la gago. (Bagal. 6:9) Lapa leo le phegelelago dilo tša moya le tla dira gore tšwelopele ya lona “e bonagale go batho bohle.”—1 Tim. 4:15.

Kgomarelang Mantšiboa a Borapedi bja Lapa

13. Ke phetogo efe yeo e dirilwego lenaneong la diboka tša phuthego tša beke le beke, gona ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

13 Tokišetšo e holago kudu ya go thuša malapa gore a ‘dule a itokišeleditše’ go tla ga Morwa wa motho ke phetogo e kgolo yeo e dirilwego lenaneong la beke le beke la diboka yeo e thomilego go šoma ka January 1, 2009. Ga go sa nyakega gore re kopane ka letšatši le lengwe gare ga beke bakeng sa seboka seo se bego se bitšwa Thuto ya Puku ya Phuthego. Ga bjale seboka seo se kopantšwe le Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le Seboka sa Tirelo. Phetogo ye e diretšwe go nea malapa a Bakriste sebaka sa go matlafatša tswalano ya ona le Jehofa ka go kgetha letšatši le itšego bekeng e nngwe le e nngwe bakeng sa borapedi bja lapa. Ka ge go fetile nako ga e sa le phetogo ye e thomile go šoma, re ka ipotšiša gore: ‘Na ke diriša nako yeo re e neilwego go ba le mantšiboa a Borapedi bja Lapa goba thuto ya motho ka noši? Na ke fihleletše morero wa tokišetšo yeo?’

14. (a) Morero o mogolo wa go kgomarela mantšiboa a Borapedi bja Lapa goba thuto ya motho ka noši ke ofe? (b) Ke ka baka la’ng go ba le mantšiboa a go ithuta go le bohlokwa?

14 Morero o mogolo wa go kgomarela mantšiboa a Borapedi bja Lapa goba nako ya thuto ya motho ka noši, ke go batamela kgauswi le Modimo. (Jak. 4:8) Ge re fetša nako re ithuta Beibele ka mehla gomme re gola tsebong ya go tseba Mmopi, tswalano ya rena le yena e a matlafala. Ge re batamela kgauswi le Jehofa, ke moo re tutueletšegago kudu go mo rata ‘ka dipelo tša rena ka moka, ka moya wa rena ka moka, ka monagano wa rena ka moka le ka matla a rena ka moka.’ (Mar. 12:30) Ruri re ikemišeditše go kwa Modimo le go mo ekiša. (Baef. 5:1) Ka gona, go kgomarela ka mehla mantšiboa a Borapedi bja Lapa go bohlokwa bakeng sa go thuša ditho ka moka tša lapa la rena go ‘dula di itokišitše’ moyeng ge re dutše re letetše “masetlapelo a magolo” ao a boletšwego e sa le pele. (Mat. 24:21) Borapedi bjoo bo bohlokwa e le gore re tle re phologe.

15. Mantšiboa a Borapedi bja Lapa a ka ba le mafelelo afe tseleng yeo ditho tša lapa di ikwago ka yona seng sa tšona?

15 Thulaganyo ya Borapedi bja Lapa e na le morero o mongwe gape—go thuša ditho tša lapa go batamelana. Ge ditho tša lapa di fetša nako di ahlaahla gotee dilo tša moya beke e nngwe le e nngwe, seo se ba le mafelelo a lemogegago a gore di ikwa bjang seng sa tšona. Ruri balekane ba lenyalo le bona ba ikwa ba batamelane kudu ge ba thabela go ithuta dilo tša moya gotee! (Bala Mmoledi 4:12.) Batswadi bao ba bago le borapedi bja lapa le bana ba bona ba ka feleletša ba kopane leratong, e lego “setlemo se se phethagetšego sa botee.”—Bakol. 3:14.

16. Anega kamoo dikgaetšedi tše tharo ka phuthegong di holegilego ka gona ka go ba le mantšiboa a go ithuta Beibele.

16 Ela hloko kamoo dikgaetšedi tše tharo ka phuthegong di holegilego ka gona thulaganyong ya go ba le mantšiboa a thuto ya Beibele. Gaešita le ge ba sa tswalane, batšofadi ba ba bararo ba bahlologadi ba dula motseng o tee le gona e bile bagwera ba paale ka nywaga e mentši. E le ge ba kganyoga go ba gotee kutšwanyana gomme ka nako e swanago ba holege moyeng go e na le go fo thabela bogwera, ba ile ba phetha ka go ba le mantšiboa ao ba kopanago ka wona gore ba ithute Beibele. Ba ile ba thoma go ithuta ba diriša puku ya “Go Nea Bohlatse bjo bo Tletšego” ka Mmušo wa Modimo. Yo mongwe wa bona o re: “Re tloga re thabela go ba gotee moo thuto ya rena gantši e fetago iri. Re leka go bona ka leihlo la kgopolo maemo ao bana babo rena ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba le go ona gomme ra ahlaahla seo rena re tlago go se dira ge re ka ba maemong a swanago. Ke moka re leka go diriša bodireding seo re ithutilego sona poledišanong ya rena. Se se dirile gore modiro wa rena wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa e be o thabišago kudu le wo o atlegago go feta le ge e le neng pele.” Go tlaleletša go ba matlafatšeng moyeng, thulaganyo ye e dirile gore bagwera ba ba bararo ba batamelane kgauswi kudu. Ba re: “Re leboga kudu thulaganyo ye.”

17. Ke dilo dife tšeo di thušago gore mantšiboa a Borapedi bja Lapa e be ao a atlegago?

17 Go thwe’ng ka wena? O holega bjang ka go ba le mantšiboa a borapedi bja lapa goba thuto ya motho ka noši? Ge e ba thulaganyo ye e dirwa ka sewelo, e ka se fihlelele morero wa yona o mogolo. Setho se sengwe le se sengwe sa lapa se swanetše go ba se itokišeleditše go ithuta ka nako yeo e beilwego. Dilo tše di sa rego selo ga se tša swanela go dumelelwa go šitiša mantšiboa a. Go feta moo, o swanetše go kgetha kgatišo yeo e tlago go ithutwa o naganne gore dikagare tša yona di tla hola lapa la gago. O ka dira’ng gore le thabele dinako tše tša go ithuta? Diriša mekgwa e atlegago ya go ruta, gomme o boloke nako ya thuto e le e hlomphegago le ya khutšo.—Jak. 3:18. *

‘Dulang le Phafogile’ e Bile le ‘Dule le Itokišitše’

18, 19. Go tseba gore go tla ga Morwa wa motho go kgauswi go swanetše go kgoma bjang wena le lapa la gago?

18 Maemo a lefase ao a phuhlamago ao a lego gona lehono a bontšha gabotse gore lefase la Sathane le kgopo le tsene mehleng ya lona ya bofelo ga e sa le go tloga ka 1914. Haramagedone e kgauswi. Go se go ye kae e tla ba e le nako ya gore Morwa wa motho a tle a phethe kahlolo ya Jehofa bathong bao ba sa boifego Modimo. (Ps. 37:10; Die. 2:21, 22) Na go tseba seo ga se gwa swanela go kgoma wena le lapa la gago?

19 Na o kwa keletšo ya Jesu ya gore o boloke leihlo la gago le “lokile”? Gaešita le ge batho ba lefase le ba phegelela mahumo, go tuma goba go ba le matla, na lapa la gago le phegelela dipakane tša moya? Na thulaganyo ya mantšiboa a Borapedi bja Lapa goba thuto ya motho ka noši e a go šomela? Na le fihlelela merero e megolo ya mantšiboa ao? Bjalo ka ge go hlalositšwe sehlogong se se fetilego, na o phetha boikarabelo bja gago bja Mangwalo o le monna, mosadi goba ngwana, ka go re’alo wa thuša lapa ka moka go ‘dula le phafogile’? (1 Bathes. 5:6) Ge e ba go le bjalo, le tla ‘dula le itokišeleditše’ go tla ga Morwa wa motho.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 17 E le gore o tsebe seo le ka ithutago sona le kamoo o ka dirago gore mantšiboa a Borapedi bja Lapa e be ao a holago le ao a thabišago, bona tokollo ya Morokami wa October 15, 2009, matlakala 29-31.

O Ithutile’ng?

• Hlalosa kamoo malapa a Bakriste a ka ‘dulago a itokišitše’ ka go . . .

ba le leihlo le le ‘lokilego.’

ipeela dipakane tša moya le go di phegelela.

kgomarela mantšiboa a Borapedi bja Lapa.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Leihlo le le ‘lokilego’ le tla re tutueletša go gana ditšhitišo tša lefase