Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Tloga o Thabela Lentšu la Modimo?

Na o Tloga o Thabela Lentšu la Modimo?

Na o Tloga o Thabela Lentšu la Modimo?

LORRAINE o re: “Ge ke be ke thoma go bala Beibele ka mehla, ke ile ka bona e le morwalo go e na le gore go thabiše. Go be go le thata go kwešiša seo ke bego ke se bala, ka gona gantši ke be ke ikhwetša ke lelera.”

Batho ba bangwe le bona ba a dumela gore ge ba be ba thoma go bala Beibele ba be ba sa thabele go dira seo. Lega go le bjalo, ba ile ba phegelela ka gobane ba be ba tseba gore go bala Mangwalo a Makgethwa ke selo se se nepagetšego. Marc o re: “Go bonolo go dumelela dilo di go šitiša go bala Beibele le go ba le thuto ya motho ka noši. Ke ile ka swanelwa ke go rapela kudu le go dira boiteko bjo bogolo e le gore go bala Beibele ka mehla e be karolo ya bophelo bja ka.”

Ke’ng seo o ka se dirago gore o be le tebogo e tseneletšego ka Lentšu la Modimo leo le ngwadilwego e lego Beibele? O ka dira bjang gore o thabele go le bala? Ela hloko ditšhišinyo tše di latelago.

Dipakane le Mekgwa ya go Bala

Thoma mmalo wa gago wa Beibele ka thapelo le ka kgopolo e tsepamego. Kgopela Jehofa gore a go thuše go fišegela go ithuta Lentšu la gagwe. Mo lope gore a go bule monagano le pelo gore o kgone go kwešiša bohlale bja gagwe ka mo go tletšego. (Ps. 119:34) Ge e ba o sa diriše mokgwa wo, o ka thoma go ithuta Beibele ka go fo ithola kgwara gomme wa felelwa ke kganyogo ya go tšwela pele. Lynn o re: “Ka dinako tše dingwe ke bala ka lebelo kudu gomme ka lahlegelwa ka mo go feletšego ke dintlha tše di kgahlišago tšeo di utegilego. Gantši ga ke kwešiše dintlha tše dikgolo ka botlalo. Lega go le bjalo, ke rapelela go ba le boitshwaro gomme se se thuša monagano wa ka gore o se ke wa lelera.”

Tšeela godimo seo o ithutago sona. Gopola gore go kwešiša le go diriša ditherešo tša Beibele go tla dira gore o hwetše bophelo bjo bo sa felego. Ka gona, katanela go hwetša dintlha tše di holago gomme o di diriše. Chris o re: “Ge ke ithuta ke nyaka dilo tšeo di ka nthušago go bona mekgwa ya ka e sa lokago le maikemišetšo a fošagetšego. Go a lapološa go bona kamoo Beibele le dikgatišo tša rena tše dintši di huperego tsebišo yeo e nkholago gaešita le ge bangwadi ba tšona ba sa ntsebe.”

Ipeele dipakane tšeo di fihlelelegago. Leka go ithuta selo se sefsa ka baanegwa ba ka Beibeleng. O ka hwetša dintlha tše di kgahlišago ka ba bantši ba bona ka go hlahloba Insight on the Scriptures goba Watch Tower Publications Index. Ge o dutše o tseba banna le basadi ba ka Beibeleng e le batho ba kgonthe bao ba nago le dimelo le maikwelo, gona o tla holwa ke go ithuta ka bona.

Nyaka ditsela tše difsa tša go nea mabaka ka Mangwalo. (Dit. 17:2, 3) Sophia o ithuta a naganne ka pakane yeo. O re: “Kganyogo ya ka ke go ithuta le go hwetša ditsela tše difsa tšeo nka di dirišago bodireding le ka dinako tše dingwe e le gore ke hlalose ditherešo tša Beibele gabotse. Tsela yeo Morokami o neago mabaka ka yona ke mohlala o mobotse wa kamoo o ka fihlelelago se.”—2 Tim. 2:15.

Bona ditiragalo tša ka Beibeleng ka leihlo la kgopolo. Baheberu 4:12 e re: “Lentšu la Modimo le a phela.” Ge o dutše o bala Mangwalo, dira gore molaetša wa Modimo o phele monaganong wa gago ka go akanya ka seo baanegwa ba ka Beibeleng ba bego ba se bona. Leka go kwa seo ba bego ba se kwa gomme o ikwe kamoo ba bego ba ikwa ka gona. Tswalanya diphihlelo tša bona le maemo a itšego bophelong bja gago. Ithute kamoo ba ilego ba swaragana le maemo ka gona. Se se tla godiša kwešišo ya gago ka dipego tša Beibele le go go thuša go di swara ka hlogo.

Iphe nako ya go hlahloba mangwalo a thata le ditlhaloso tša ona e le gore o a kwešiše gabotse. Iphe nako e ntši thutong e nngwe le e nngwe. O ka kopana le dipotšišo tše di kgahlišago kudu tšeo di nyakago gore o di nyakišiše ka mo go oketšegilego. Lebelela mantšu ao o sa tlwaelanago le ona ka pukuntšung, hlahloba lemetletšo leo le lego matlakaleng a ka mafelelong a Beibele gomme o hlahlobe le ditšhupetšo tša ka Beibeleng. Ge o kwešiša le go diriša seo o se balago, ke moo o tlago go thabela Lentšu la Modimo le le ngwadilwego. Ka gona o tla kgona go bolela go swana le mopsalme yo a itšego: “Dikgopotšo tša gago [Jehofa] ke di tšere e le leruo go iša mehleng ya neng le neng, ka gobane di dira gore pelo ya ka e hlalale.”—Ps. 119:111.

Phema go fo kga taba ka godimo. Ipeele nako e lekanetšego bakeng sa thuto ya motho ka noši. Lekalekanya nako yeo le ye o e fetšago o lokišeletša diboka tša phuthego. Raquel o re: “Gantši ke ikwa ke gateletšegile kudu moo e lego gore ga ke kgone go tsepamiša kgopolo, ka gona ke hwetša dinako tše kopana tša go ithuta e le tše holago. Se se nthuša gore ke holwe kudu ke thuto ya ka.” Chris o dumela ka gore: “Ge ke lemoga gore ke be ke fo kga taba ka godimo, ke ikwa ke na le letswalo le molato ka gobane ke šala ke gopola dilo tše sego kae feela. Gantši seo ke se badilego ga se fihlelele pelo ya ka.” Ka gona o se ke wa bala ka lepotlapotla.

Hlagolela kganyogo e matla ya go kganyoga lentšu la Modimo. Moapostola Petro o itše: “Go etša masea a sa tšwago go belegwa, hlagolelang kganyogo ya go kganyoga maswi a sa tswakwago a lentšu, e le gore ka ona le golele phologong.” (1 Pet. 2:2) Ga go hlokagale gore bana ba hlagolele kganyogo ya go kganyoga maswi. Seo se fo itiragalela. Eupša Mangwalo a re re swanetše go hlagolela kganyogo ya go kganyoga lentšu la Modimo. Ge e ba o bala letlakala letee feela la Beibele letšatši le lengwe le le lengwe, go se go ye kae kganyogo yeo e tla ba gona. Seo mathomong se bego se bonagala se le thata, go se go ye kae o tla se thabela.

Naganišiša ka Mangwalo. Le gona o ka holwa kudu ke go naganišiša ka seo o se balago. Se se tla go thuša go tswalanya ditaba tša moya tšeo o šetšego o di nyakišišitše. Go se go ye kae o tla ba le pheta ya diperela tša moya tša bohlale, e lego selo seo se kgahlišago.—Ps. 19:14; Die. 3:3.

Nako Yeo e Dirišitšwego Gabotse

Go kgomarela mekgwa e mebotse ya go ithuta go nyaka boiteko, eupša ditšhegofatšo ga di lekanywe le selo. Ka go re’alo kwešišo ya gago ka dilo tša moya e tla kaonefala. (Baheb. 5:12-14) Temogo le bohlale tšeo o di hwetšago Mangwalong a buduletšwego di tliša lethabo, tlhalalo le khutšo. Bohlale bjo bo hwetšwago Lentšung la Modimo leo le buduletšwego “ke sehlare sa bophelo” go bao ba bo hwetšago le go bo diriša.—Die. 3:13-18.

Go ithuta Lentšu la Modimo ka mo go tseneletšego go ka go nea pelo e nago le tlhaologanyo. (Die. 15:14) Seo se tla go thuša gore o nee ba bangwe keletšo e tšwago pelong yeo e theilwego ka go tia Beibeleng. Ge e ba o dumelela gore diphetho tša gago di hlahlwe ke seo o se balago ka Mangwalong le dikgatišong tša “mohlanka yo a botegago le wa temogo,” o tla bona kamoo Lentšu la Jehofa leo le buduletšwego le lapološago le go matlafatša ka gona. (Mat. 24:45) O tla ba le pono e nepagetšego kutšwanyana, wa ba le kholofelo ka bokamoso gomme tsela ya gago ya go phela e tla tutuetšwa ke Lentšu la Jehofa. Go oketša moo, selo se sengwe le se sengwe seo se akaretšago tswalano ya gago le Modimo se tla atlega.—Ps. 1:2, 3.

Go rata Modimo ka pelo ka moka go tla go tutueletša go botša batho ba bangwe ka tumelo ya gago. Go dira bjalo le gona e ka ba mo go holago kudu. Sophia o katanela go gopola le go diriša mangwalo a fapafapanego go tanya kgahlego ya beng ba dintlo le go dira gore bodiredi bja gagwe bja Bokriste bo atlege le go thabiša. O re: “Ruri go a thabiša go bona tsela yeo batho ba arabelago ka yona go seo Beibele e se bolelago.”

Lega go le bjalo, mohola wo o sa bapišwego le selo wa go thabela Lentšu la Modimo ke go ba le tswalano ya kgauswi le Jehofa. Thuto ya Beibele e go thuša go tseba ditekanyetšo tša gagwe le go tšeela godimo lerato la gagwe, go nea ga gagwe ka seatla se se bulegilego le toka ya gagwe. Ga go na selo se sengwe seo se lego bohlokwa kudu goba seo se tlogago se hola go feta thuto ya Beibele. Ikgafele go ithuta Lentšu la Modimo. Ruri ge o dira bjalo o tla ba o dirišitše nako gabotse.—Ps. 19:7-11.

[Box/​Pictures on page 5]

GO BALA LENTŠU LA MODIMO: DIPAKANE LE MEKGWA YA GO BALA

▪ Thoma mmalo wa gago wa Beibele ka thapelo le ka kgopolo e tsepamego.

▪ Tšeela godimo seo o ithutago sona.

▪ Ipeele dipakane tšeo di fihlelelegago.

▪ Nyaka ditsela tše difsa tša go nea mabaka ka Mangwalo.

▪ Bona ditiragalo tša ka Beibeleng ka leihlo la kgopolo.

▪ Iphe nako ya go hlahloba mangwalo a thata le ditlhaloso tša ona e le gore o a kwešiše gabotse.

▪ Phema go fo kga taba ka godimo.

▪ Hlagolela kganyogo e matla ya go kganyoga lentšu la Modimo.

▪ Naganišiša ka Mangwalo.

[Seswantšho go letlakala 4]

Ge o bala pego ya Beibele, ipone o le boemong bjo bo swanago