Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Boikhutšo bja Modimo—Ke Eng?

Boikhutšo bja Modimo—Ke Eng?

Boikhutšo bja Modimo—Ke Eng?

“Go sa šetše boikhutšo bja sabatha bakeng sa batho ba Modimo.”—BAHEB. 4:9.

1, 2. Re ka phetha ka go re’ng go ya ka bofetoledi bjo bo nepagetšego bja Genesi 2:3, gomme ke dipotšišo dife tšeo di rotogago?

GO TLOGA kgaolong ya pele ya Genesi, re ithuta gore Modimo o ile a lokišetša lefase ka matšatši a tshelelago a seswantšhetšo gore le dulwe ke batho. Mafelelong a le lengwe le le lengwe la matšatši a go bolelwa mantšu a rego: “Ya ba mantšiboa, ya ba mesong.” (Gen. 1:5, 8, 13, 19, 23, 31) Eupša, ge e le mabapi le letšatši la bošupa, Beibele e re: “Modimo a šegofatša letšatši la bošupa gomme a le dira le lekgethwa, gobane ka lona o ile a khutša modirong wohle wa gagwe wa tlholo.”—Gen. 2:3.

2 Hlokomela lediri leo le dirišitšwego la gore “o ile a khutša.” Seo se ra gore letšatši la bošupa—“letšatši” la Modimo la boikhutšo—le be le dutše le tšwela pele ka 1513 B.C.E. ge Moshe a be a ngwala puku ya Genesi. Na letšatši la Modimo la boikhutšo le sa tšwela pele? Ge e ba go le bjalo, na re ka tsena go lona lehono? Dikarabo tša dipotšišo tše ke tša bohlokwa kudu go rena.

Na Jehofa o sa Dutše a le “Boikhutšong”?

3. Mantšu a Jesu ao a begilwego go Johane 5:16, 17 a bontšha bjang gore letšatši la bošupa le be le sa dutše le tšwela pele lekgolong la pele la nywaga?

3 Go na le dilo tše pedi tšeo di dirago gore re fihlelele phetho ya gore letšatši la bošupa le be le dutše le tšwela pele lekgolong la pele la nywaga C.E. Sa pele, ela hloko mantšu a Jesu ao a a boditšego baganetši ba gagwe bao ba bego ba mo solela gore o fodišitše motho ka Sabatha, e lego tiro yeo go ya ka bona e bego e le mošomo woo o bego o sa swanelwa go dirwa. Morena o itše go bona: “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye, le nna ke tšwela pele ke šoma.” (Joh. 5:16, 17) O be a e ra go re’ng? Jesu o be a latofatšwa ka gore o be a šoma ka Sabatha. Ge a be a bolela gore: “Tate o tšwetše pele a šoma,” o be a araba tatofatšo yeo. Ge e le gabotse, Jesu o be a botša baganetši ba gagwe gore: ‘Nna le Tate re dira mošomo o swanago. Ka ge Tate a be a dutše a šoma ka Sabatha ya gagwe yeo e bego e šetše e na le nywaga e diketekete e thomile, ga go phošo ge e ba le nna ke dula ke šoma, gaešita le ka Sabatha.’ Ka gona, Jesu o be a bolela gore ge e le mabapi le lefase, letšatši le legolo la Sabatha ya Modimo ya boikhutšo, e lego letšatši la bošupa, e be e se ya fela mehleng ya gagwe. *

4. Ke bohlatse bofe bjo bongwe bjo bo tšweletšwago ke Paulo bja gore letšatši la bošupa le be le sa dutše le tšwela pele mehleng ya gagwe?

4 Sa bobedi seo se re fihlišago phethong yeo se boletšwe ke moapostola Paulo. Ge a tsopola Genesi 2:2 tabeng ya boikhutšo bja Modimo, Paulo o ile budulelwa go ngwala gore: “Rena bao re bontšhitšego tumelo re tsena boikhutšong.” (Baheb. 4:3, 4, 6, 9) Ka gona letšatši la bošupa le be le sa dutše le tšwela pele mehleng ya Paulo. Letšatši leo la boikhutšo le be le tla tšwela pele nako e kae?

5. Morero wa letšatši la bošupa e be e le ofe, gomme morero woo o tla phethagatšwa neng ka botlalo?

5 E le gore re arabe potšišo yeo, re swanetše go kwešiša morero wa letšatši la bošupa. Genesi 2:3 e hlalosa morero woo ge e re: “Modimo a šegofatša letšatši la bošupa gomme a le dira le lekgethwa.” Letšatši leo le ile la ‘dirwa le lekgethwa’—la kgethagatšwa, goba go beelwa ka thoko ke Jehofa—e le gore a tle a phethagatše morero wa gagwe. Morero woo e be e le gore lefase le tle le dulwe ke banna le basadi ba kwago bao ba bego ba tla le hlokomela le go hlokomela tšohle tšeo di phelago go lona. (Gen. 1:28) Ke ka baka la go nyakega ga gore go phethege morero woo moo Jehofa Modimo le Jesu Kriste, e lego “Morena wa sabatha,” ba ilego ba ‘tšwela pele ba šoma go fihla mo nakong ye.’ (Mat. 12:8) Letšatši la Modimo la boikhutšo le tla tšwela pele go fihlela morero wa gagwe ka lona o phethagaditšwe ka botlalo mafelelong a Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete.

O se ‘Wele Mohlaleng o Swanago wa go se kwe’

6. Ke mehlala efe yeo e re lemošago ka dikotsi, gomme re ka ithuta’ng go yona?

6 Adama le Efa ba ile ba hlalosetšwa gabotse morero wa Modimo, eupša ba ile ba gana go o latela. Go ba gona, Adama le Efa e bile feela batho ba pele bao ba ilego ba latela tsela ya go se kwe. Go bile le ba bangwe ba dimilione bao ba ilego ba swana le bona go tloga ka nako yeo. Gaešita le batho ba kgethilwego ba Modimo, e lego setšhaba sa Isiraele, ba ile ba wela mohlaleng wa go se kwe. E bile go a kgahliša gore Paulo o ile a lemoša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga gore gaešita le ba bangwe ba bona ba ka wela molabeng o swanago le woo Baisiraele ba bogologolo ba ilego ba wela go ona. O ngwadile gore: “Ka gona a re direng sohle se re ka se kgonago gore re tsene boikhutšong, gore go se be le o tee yo a welago mohlaleng o swanago wa go se kwe.” (Baheb. 4:11) Hlokomela gore Paulo o tswalanya go se kwe le go palelwa ke go tsena boikhutšong bja Modimo. Seo se bolela’ng go rena? Ge e ba re be re tla rabela morerong wa Modimo ka tsela e itšego, na re tla ba re ipea kotsing ya go se tsene boikhutšong bja Modimo? Go molaleng gore karabo ya potšišo yeo ke ya bohlokwa kudu go rena, gomme re tlo e ahlaahla ka botlalo. Lega go le bjalo, mo lebakeng le anke re ahlaahleng mohlala o mobe wa Baisiraele gomme re boneng dilo tše dingwe gape tšeo re ka ithutago tšona mabapi le go tsena boikhutšong bja Modimo.

“Ba ka se Tsene Boikhutšong bja ka”

7. Jehofa o be a rerile’ng ge a be a lokolla Baisiraele bokgobeng kua Egipita, gomme ke’ng seo se bego se letetšwe go bona?

7 Ka 1513 B.C.E., Jehofa o ile a utollela mohlanka wa gagwe Moshe morero wa gagwe ka Baisiraele. Modimo o itše: “Ke theogela kua tlase go yo ba hlakodiša seatleng sa Baegipita le go ba ntšha nageng yeo [ya Egipita] ka ba rotošetša nageng e botse le e kgolo, nageng yeo e elago maswi le dinose.” (Ek. 3:8) Go etša ge Jehofa a be a holofeditše rakgolokhukhu wa bona Aborahama, morero wa gagwe wa go phološa Baisiraele “seatleng sa Baegipita” e be e le gore a ba dire setšhaba sa gagwe. (Gen. 22:17) Modimo o ile a nea Baisiraele melao yeo e bego e tla dira gore ba kgone go thabela tswalano e nago le khutšo le yena. (Jes. 48:17, 18) O boditše Baisiraele gore: “Ge e ba le ka kwa lentšu la ka e le ruri gomme la boloka kgwerano ya ka [yeo e ngwadilwego Molaong], gona le tla ba thoto ya ka e kgethegilego gare ga merafo e mengwe ka moka, ka gobane lefase ka moka ke la ka.” (Ek. 19:5, 6) Ka gona, go thabela ga Baisiraele tswalano e kgethegilego le Modimo go be go ithekgile ka go kwa ga bona lentšu la gagwe.

8. Baisiraele ba ka be ba ile ba thabela bophelo bofe ge nkabe ba ile ba kwa Modimo?

8 Anke o fo nagana gore bophelo bo ka be bo bile bjang ge nkabe Baisiraele ba ile ba kwa lentšu la Modimo! Jehofa nkabe a ile a šegofatša mašemo a bona, dirapa tša bona tša merara, dihuswane tša bona le mehlape ya bona ya dikgomo. Manaba a bona a be a ka se ba tlaišetše ruri. (Bala 1 Dikgoši 10:23-27.) Ge Mesia a be a tšwelela, mohlomongwe o be a tla hwetša Isiraele e le setšhaba seo se ikemetšego, se sa imelwe ke pušo ya Baroma. Isiraele nkabe e be e le mmušo o beago mohlala o mobotse go baagišani ba yona, e nea bohlatse bjo matla bja gore go kwa Modimo wa therešo go tliša ditšhegofatšo tša moya le tša nama.

9, 10. (a) Ke ka baka la’ng kganyogo ya Isiraele ya go boela Egipita e be e le taba e kgolo ka tsela ye? (b) Go boela ga Baisiraele Egipita go be go tla kgoma bjang borapedi bja bona?

9 Ruri Isiraele e bile le tokelo e kgolo gakaakang—go šomela gore morero wa Jehofa o phethege, gomme seo sa feleletša ka gore go se šegofatšwe bona feela, eupša go feleletše ka gore go šegofatšwe le malapa ka moka a lefase! (Gen. 22:18) Lega go le bjalo, ka kakaretšo moloko woo wa marabele ga se wa itshwenya ka go hloma mmušo woo o bego o tla bea mohlala o mobotse wa pušo ya Modimo. O ile wa ba wa gapeletša gore o nyaka go boela Egipita! (Bala Numeri 14:2-4.) Go boela ga wona Egipita go be go tla tšwetša pele bjang morero wa Modimo wa go dira gore Isiraele e be mmušo o beago mohlala o mobotse? Go be go ka se kgonege. Ge e le gabotse, ge nkabe Baisiraele ba boele ka tlase ga bathopi ba bona ba baheitene, ba be ba ka se tsoge ba kgonne go latela Molao wa Moshe le go holwa ke tokišetšo ya Jehofa ya go lebalelwa ga dibe tša bona. Ba be ba tloga ba nagana dilo ka tsela ya nama e bile ba naganela kgauswi! Ga go makatše ge Jehofa a boditše marabele ao gore: “Ke [ile] ka tenwa ke moloko woo gomme ka re: ‘Ka mehla ba fapoga dipelong tša bona, le gona ga ba tsebe ditsela tša ka.’ Ka gona ke enne ke galefile ka re: ‘Ba ka se tsene boikhutšong bja ka.’”—Baheb. 3:10, 11; Ps. 95:10, 11.

10 Ka go nyaka go boela Egipita, setšhaba seo sa marabele se ile sa bontšha gore se be se tšeela fase ditšhegofatšo tša moya tšeo se bego se di hweditše, go ena le moo se be se bona go le kaone gore se hwetše diliki, dieie le dikonofolo tšeo di bego di le Egipita. (Num. 11:5) Ka go swana le Esau yo a bego a se na tebogo, marabele ao a be a ikemišeditše go lahlegelwa ke bohwa bjo bohlokwa bja moya e le gore a hwetše dijo tše di hlabolago.—Gen. 25:30-32; Baheb. 12:16.

11. Go se botege ga Baisiraele ba mehleng ya Moshe go ile gwa kgoma bjang morero wa Modimo?

11 Go sa šetšwe go hloka tumelo ga moloko wa Baisiraele woo o tšwilego Egipita, Jehofa ‘o ile a tšwela pele a šoma’ ka go se fele pelo gore morero wa gagwe o tle o phethege, ga bjale a šeditše kudu moloko o latelago. Ditho tša moloko woo o mofsa di be di ekwa ge di bapetšwa le botatago tšona. Ka go dumelelana le taelo ya Jehofa, di ile tša tsena Nageng ya Kholofetšo gomme tša thoma go e thopa. Re bala go Joshua 24:31, gore: “Baisiraele ba tšwela pele ba hlankela Jehofa mehleng ka moka ya Joshua le mehleng ka moka ya banna ba bagolo bao ba tšwetšego pele ba phela ka morago ga Joshua, bao ba tsebago ditiro ka moka tšeo Jehofa a di diretšego Isiraele.”

12. Re tseba bjang gore go a kgonega go tsena boikhutšong bja Modimo lehono?

12 Lega go le bjalo, moloko woo o kwago o ile wa hwa ganyenyane-ganyenyane gomme wa tšeelwa legato ke moloko wo “o bego o sa tsebe Jehofa goba ditiro tšeo a di diretšego Isiraele.” Ka baka leo, “bana ba Isiraele ba ile ba dira tše mpe mahlong a Jehofa, ba hlankela Bobaali.” (Baa. 2:10, 11) Naga ya Kholofetšo ga se ya ba ‘lefelo la kgonthe la boikhutšo’ go bona. Ka baka la go se kwe ga bona, ga se ba ka ba thabela khutšo e swarelelago le Modimo. Ge Paulo a be a bolela ka nako e nngwe e sa tlago, o ngwadile gore: “Ge e ba Joshua a ka be a . . . išitše [Baisiraele] lefelong la boikhutšo, gona Modimo ka morago o be a ka se bolele ka letšatši le lengwe. Ka gona go sa šetše boikhutšo bja sabatha bakeng sa batho ba Modimo.” (Baheb. 4:8, 9) “Batho ba Modimo” bao Paulo a bego a bolela ka bona e be e le Bakriste. Na se se bolela gore Bakriste ba ka tsena boikhutšong bja Modimo? Ruri go bjalo—bobedi Bakriste bao e lego Bajuda le bao e sego bona!

Ba Bangwe ba Palelwa ke go Tsena Boikhutšong bja Modimo

13, 14. Go be go na le tswalano efe magareng ga go latela Molao wa Moshe le go tsena boikhutšong bja Modimo (a) mehleng ya Moshe? (b) lekgolong la pele la nywaga?

13 Ge Paulo a be a ngwalela Bakriste ba Baheberu, o be a tshwenyegile ka gore ba bangwe ba bona ba be ba sa dire dilo ka go dumelelana le morero wa Modimo o tšwelago pele. (Bala Baheberu 4:1.) Ka kgopolo efe? Se se makatšago ke gore taba yeo e be e sepedišana le go latela Molao wa Moshe. Ka nywaga e ka bago e 1 500, Moisiraele le ge e le ofe yoo a bego a nyaka go phela ka go dumelelana le morero ya Modimo o be a swanetše go latela Molao. Lega go le bjalo, ka lehu la Jesu, Molao o ile wa tlošwa tseleng. Bakriste ba bangwe ba ile ba palelwa ke go lemoga seo, gomme ba ile ba gapeletša go latela dibopego tše dingwe tša Molao. *

14 Paulo o hlaloseditše Bakriste bao ba bego ba fišegela go latela Molao gore boperisita bjo bo phagamego bja Jesu, kgwerano e mpsha le tempele ya moya di be di phagametše tša go swana le tšona tša pele ga Bokriste. (Baheb. 7:26-28; 8:7-10; 9:11, 12) Ka go re’alo, mohlomongwe a naganne ka go bolokwa ga Sabatha ka tlase ga Molao, Paulo o ile a ngwala ka tokelo ya go tsena letšatšing la boikhutšo la Jehofa gore: “Go sa šetše boikhutšo bja sabatha bakeng sa batho ba Modimo. Gobane motho yo a tsenego boikhutšong bja Modimo le yena o khuditše medirong ya gagwe, go etša ge Modimo a ile a khutša go ya gagwe.” (Baheb. 4:8-10) Bakriste bao ba Baheberu ba be ba swanetše go kgaotša go nagana gore ba ka amogelwa ke Jehofa ka go dira mediro yeo e bego e theilwe Molaong wa Moshe. Go tloga ka Pentekoste ya 33 C.E., Modimo o be a amogela ka botho bao ba bego ba dumela Jesu Kriste.

15. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kwe ge e ba re tla tsena boikhutšong bja Modimo?

15 Ke’ng seo se paledišitšego Baisiraele ba mehleng ya Moshe gore ba tsene Nageng ya Kholofetšo? Ke go se kwe. Ke’ng seo se paledišitšego Bakriste ba mehleng ya Paulo gore ba se tsene boikhutšong bja Modimo? E bile sona selo seo—go se kwe. Ba ile ba palelwa ke go amogela gore Molao o be o phethile morero wa wona le gore Jehofa o be a lebiša batho ba gagwe thokong e nngwe.

Go Tsena Boikhutšong bja Modimo Lehono

16, 17. (a) Go tsena boikhutšong bja Modimo go bolela’ng lehono? (b) Go tla ahlaahlwa’ng sehlogong se se latelago?

16 Ke Bakriste ba sego kae lehono bao ba ka gapeletšago go boloka dibopego tše itšego tša Molao wa Moshe ka morero wa gore ba phologe. Mantšu a Paulo a buduletšwego ao a a boditšego Baefeso a kwagala gabotse ge a re: “Le phološitšwe ka tumelo ka botho bjo bjo bogolo bja Modimo; se ga se ka baka la lena. Eupša ke mpho ya Modimo. Aowa, phološo ye ga ya tla ka baka la mediro, e le gore go se be le motho yo a bago le mabaka a go ikgantšha.” (Baef. 2:8, 9) Ka gona, go bolela’ng go Bakriste gore ba tsene boikhutšong bja Modimo? Jehofa o beetše ka thoko letšatši la bošupa—letšatši la gagwe la boikhutšo—e le gore a phethagatše ka tsela e kgahlišago morero wa gagwe ka lefase. Re ka tsena boikhutšong bja Jehofa—goba ra ba le yena boikhutšong bja gagwe—ka gore ka go kwa re šomele go tšwetša pele morero wa gagwe ge re dutše re o utollelwa ka mokgatlo wa gagwe.

17 Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba re bebofatša tayo e theilwego Beibeleng yeo re e hwetšago ka sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo, re kgetha go latela tsela ya boitaolo, gona re tla ba re ipea kotsing ya go se sepedišane le morero wa Modimo o utollwago ganyenyane-ganyenyane. Seo se ka bea tswalano ya rena ya khutšo le Jehofa kotsing. Sehlogong se se latelago, re tla ahlaahla maemo a sego kae a tlwaelegilego ao a ka kgomago batho ba Modimo gomme re ahlaahleng kamoo diphetho tšeo re di dirago, tša ge eba re ekwa goba re tšea tsela ya boitaolo, di bontšhago ge eba re tloga re tsene boikhutšong bja Modimo.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 3 Baperisita le Balefi ba be ba dira mediro ya ka tempeleng ka Sabatha gomme ba be ba “dula ba se na molato.” Ka ge Jesu e be e le moperisita yo mogolo wa tempele ya Modimo ya moya, le yena o be a ka phetha kabelo ya gagwe ya moya ntle le go boifa go tshela molao wa Sabatha.—Mat. 12:5, 6.

^ ser. 13 Ga go tsebje ge e ba go be go na le Mokriste le ge e le ofe wa Mojuda yoo a ilego a thekga ditokišetšo tša Letšatši la Poelano ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E. Ruri go dira bjalo go be go tla bontšha go se hlomphe sehlabelo sa Jesu. Lega go le bjalo, Bakriste ba bangwe ba Bajuda ba be ba kgomaretše mekgwa e mengwe yeo e bego e sepedišana le Molao.—Bagal. 4:9-11.

Dipotšišo Bakeng sa go Naganišiša

• Morero wa letšatši la bošupa la Modimo la boikhutšo e be e le ofe?

• Re tseba bjang gore letšatši la bošupa le sa tšwela pele le lehono?

• Ke’ng seo se paledišitšego Baisiraele ba mehleng ya Moshe gotee le Bakriste ba bangwe ba lekgolong la pele la nywaga go tsena boikhutšong bja Modimo?

• Go tsena boikhutšong bja Modimo go bolela’ng lehono?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Ntlhakgolo go letlakala 27]

Re ka tsena boikhutšong bja Jehofa lehono ka go kwa gomme ra dira dilo ka go dumelelana le morero wa gagwe o tšwelago pele ge re dutše re o utollelwa ka mokgatlo wa gagwe

[Diswantšho go matlakala 26, 27]

Ke’ng seo se tšwelago pele se nyakega go batho ba Modimo e le gore ba tsene boikhutšong bja gagwe?