Phegelelang Khutšo

“A re phegeleleng dilo tše di išago khutšong.”—BAROMA 14:19.

1, 2. Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di na le khutšo gare ga tšona?

GO THATA go hwetša khutšo ya kgonthe lefaseng la lehono. Gaešita le batho ba morafo o tee le ba bolelago leleme le tee gantši ba aroganywa ke bodumedi, dipolitiki le ditaba tša leago. Ka mo go fapanego, batho ba Jehofa ke ba tee go sa šetšwe gore ba tšwa “ditšhabeng tšohle, melokong yohle, merafong yohle le malemeng ohle.”—Kut. 7:9.

² Ka kakaretšo, boemo bja khutšo bjoo bo lego gona gare ga rena ga se bja itlela feela. Lebaka le legolo leo le dirilego gore bo be gona ke gobane re ‘thabela khutšo le Modimo’ ka go dumela go Morwa wa gagwe yoo madi a gagwe ao a tšholotšwego a phumolago dibe tša rena. (Baroma 5:1; Baef. 1:7) Go feta moo, Modimo wa therešo o nea bahlanka ba gagwe ba botegago moya o mokgethwa, gomme dika tšeo di enywago ke moya woo di akaretša khutšo. (Bagal. 5:22) Lebaka le lengwe leo le dirago gore re be le khutšo ke ka gobane re “se karolo ya lefase.” (Joh. 15:19) Go e na le gore re tšee lehlakore ditabeng tša dipolitiki, re dula re kgomaretše boemagare. Ka ge re ile ra “rula ditšhoša tša [rena ra] di dira megoma,” ga re tšee karolo  dintweng tša selegae le tša ditšhabatšhaba.—Jes. 2:4.

3. Ke eng seo se tšweletšwago ke khutšo yeo re ka bago le yona, gomme go tla ahlaahlwa’ng sehlogong se?

³ Khutšo yeo re ka bago le yona le bana babo rena ga se feela ya go boifa go ba gobatša. Le ge diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa tšeo re kopanelago go tšona di na le batho ba tšwago ditšhabeng le ditšong tše dintši tše sa swanego, re a ‘ratana.’ (Joh. 15:17) Khutšo ya rena e re dumelela gore ‘re direle bohle botse, eupša kudukudu re bo direle bao ba tswalanego le rena tumelong.’ (Bagal. 6:10) Re swanetše go tšeela godimo le go šireletša paradeise ya rena ya moya yeo e nago le khutšo. Ka gona, anke re hlahlobeng kamoo re ka phegelelago khutšo ka phuthegong.

Ge re Kgopša

4. Re ka dira’ng go phegelela khutšo ge re kgopišitše motho yo mongwe?

⁴ Morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Ka moka ga rena re kgopša gantši. Ge e ba motho a sa kgopše ka lentšu, gona ke motho yo a phethagetšego.” (Jak. 3:2) Ke ka baka leo go tlago go ba le diphapano le go se kwešišane gare ga badumedigotee. (Bafil. 4:2, 3) Lega go le bjalo, diphapano gare ga batho di ka rarollwa ka ntle le go šitiša khutšo ya phuthego. Ka mohlala, ela hloko keletšo yeo re swanetšego go e diriša ge e ba re lemoga gore re ka ba re kgopišitše motho yo mongwe.—Bala Mateo 5:23, 24.

5. Re ka phegelela bjang khutšo ge re fošeditšwe?

⁵ Go thwe’ng ge e ba re fošeditšwe ka tsela e nyenyane? Na re swanetše go letela gore motho yo a re kgopišitšego a tle a re kgopele tshwarelo? Bakorinthe ba pele kgaolo 13 temana 5 e re: “[Lerato] ga le boloke pego ya bobe.” Ge re kgopišitšwe, re phegelela khutšo ka go lebalela le go lebala, ke gore, ka go ‘se boloke pego ya bobe.’ (Bala Bakolose 3:13.) Diphošo tše dinyenyane tša bophelo bja letšatši le letšatši di rarollwa gabotse ka tsela ye, ka ge se se tlaleletša tswalanong ya khutšo le badumedigotee le rena le go re nea khutšo ya monagano. Seema se bohlale se re: “Go botse ge [motho] a sa latišiše molato.”—Die. 19:11.

6. Re swanetše go dira’ng ge e ba go le thata kudu go tshediša mahlo phošo yeo re e diretšwego?

⁶ Go thwe’ng ge e ba re kgopišitšwe ka tsela yeo re ka se kgonego go tshediša phošo yeo mahlo? Ruri ga se gabohlale go botša batho ba bantši taba yeo. Go phatlalatša taba ka tsela e bjalo go senya khutšo ya phuthego. Go ka dirwa’ng go rarolla bothata ka khutšo? Mateo 18:15 e re: “Ge e ba ngwaneno a dira sebe, eya gomme o mmontšhe phošo ya gagwe e le wena le yena le nnoši. Ge e ba a go theetša, gona o ruile ngwaneno.” Le ge Mateo 18:15-17 e šoma ditabeng tša ge go dirilwe diphošo tše dikgolo, ge re diriša molao wa motheo wo o lego go temana 15, re swanetše go ya re le nnoši go motho yo a re kgopišitšego gomme re leke go tsošološa tswalano ya khutšo le yena. *

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go rarolla diphapano kapejana?

⁷ Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ge le galefile, le se ke la dira sebe; letšatši le se ke la sobela le galefile, le gona le se ke la nea Diabolo sebaka.” (Baef. 4:26, 27) Jesu o itše: “Lokiša ditaba ka go akgofa le yo a llago ka wena molaong.” (Mat. 5:25) Ka gona, go nyakega gore re rarolle diphapano ka bjako ge e ba re nyaka go phegelela khutšo. Ka baka la’ng? Ka gobane go dira bjalo go thibela diphapano go befela pele go swana le ntho yeo e tlogetšwego e sa alafše. Anke re se ke ra dumelela boikgantšho, lehufa goba go rata dilo tše di bonagalago di re palediša go rarolla diphapano kapejana ka morago ga gore di tsoge.—Jak. 4:1-6.

Ge Phapano e Akaretša Batho ba Bantši

8, 9. (a) Ke dipono dife tše di sa swanego tšeo di bego di le gona phuthegong ya Roma ya lekgolong la pele la nywaga? (b) Paulo o ile a nea Bakriste ba Roma keletšo efe ka phapano ya bona?

⁸ Ka dinako tše dingwe diphapano ka phuthegong  di ka akaretša batho ba bantši. Go bile bjalo ka Bakriste ba Roma bao moapostola Paulo a ilego a ba ngwalela lengwalo le le buduletšwego. Go be go tsogile bothata gare ga Bakriste ba Bajuda le ba Bantle. Go bonagala ba bangwe ka phuthegong ba be ba nyatša ba matswalo a fokolago, goba bao matswalo a bona a bego a ba ganetša go dira dilo tše itšego. Batho ba bjalo ba be ba ahlola ba bangwe ka mo go sa swanelago ditabeng tšeo motho a bego a swanetše go itirela phetho. Ke keletšo efe yeo Paulo a ilego a e nea phuthego yeo?—Baroma 14:1-6.

⁹ Paulo o ile a eletša batho bao ba bego ba akaretšwa phapanong yeo. O boditše bao ba bego ba kwešiša gore ga ba ka tlase ga Molao wa Moshe gore ba se lebelelele bana babo bona fase. (Baroma 14:2, 10) Boemo bjo bjalo bja kgopolo bo be bo ka kgopiša badumedi bao ba bego ba hwetša go le thata go ja dijo tšeo di bego di thibetšwe ke Molao. Paulo o ba eleditše ka gore: “Tlogelang go senya modiro wa Modimo ka baka la dijo feela. Ke mo gobotse go se je nama, go se nwe beine goba go se dire selo le ge e le sefe seo ka sona ngwaneno a kgopišegago.” (Baroma 14:14, 15, 20, 21) Ka lehlakoreng le lengwe, Paulo o eleditše Bakriste bao matswalo a bona a bego a ba ganetša go dira dilo tše itšego gore ba se ahlole bao ba nago le pono e bulegilego ka go bolela gore ga ba botege. (Baroma 14:13) O boditše “yo mongwe le yo mongwe gare ga [bona] gore a se ke a ikgopola kudu go feta kamoo go nyakegago gore a nagane ka gona.” (Baroma 12:3) Ka morago ga ge Paulo a eleditše mahlakore ao ka bobedi o ngwadile gore: “Ka gona a re phegeleleng dilo tše di išago khutšong le dilo tše e lego tša go agana.”—Baroma 14:19.

10. Go swana le phuthego ya Roma ya lekgolong la pele la nywaga, go nyakega’ng gore go rarollwe mathata lehono?

¹⁰ Re ka kgodišega gore phuthego ya kua Roma e ile ya arabela gabotse keletšong ya Paulo gomme ya dira diphetogo tšeo di bego di nyakega. Na ga se ra swanela go rarolla diphapano ka kgaugelo ka gore ka boikokobetšo re phegelele le go diriša keletšo ya Mangwalo ge re  eba le diphapano le Bakristegotee le rena lehono? Go swana le Baroma, lehono bao ba akaretšwago phapanong ba swanetše go dira diphetogo e le gore ba ‘boloke khutšo gare ga bona.’—Mar. 9:50.

Ge o Bileditšwe go tlo Thuša

11. Mogolo o swanetše go šetša’ng ge Mokriste a nyaka go bolela le yena ka bothata bjoo a nago le bjona le modumedigotee le yena?

¹¹ Go thwe’ng ge e ba Mokriste a nyaka go bolela le mogolo ka bothata bjoo a nago le bjona le wa leloko goba le modumedigotee le yena? Diema 21:13 e re: “Mang le mang yo a ithibago ditsebe gore a se kwe sello sa mmotlana, le yena o tla bitša gomme a se arabje.” Ga go pelaelo gore mogolo a ka se ‘ithibe ditsebe.’ Lega go le bjalo, seema se sengwe se lemoša ka gore: “Yo a bolelago pele tshekong o bonala a nepile go fihlela ge wa gabo a etla gomme a mmotšološiša.” (Die. 18:17) Mogolo o swanetše go theetša ka kelohloko, eupša o swanetše go ba šedi gore a se tšee lehlakore la yoo a begago bothata. Ka morago ga go theetša bothata, go molaleng gore o tla botšiša ge e ba yo a kgopišegilego a boledišane le motho yo a bakilego kgopišo. Mogolo a ka ba a hlahloba megato ya Mangwalo yeo motho yo a kgopišegilego a swanetšego go e latela gore a phegelele khutšo.

12. Bolela mehlala yeo e bontšhago kotsi ya go gata mogato kapejana ka morago ga go kwa pelaelo.

¹² Mehlala e meraro ka Beibeleng e bontšha kotsi ya go gata mogato kapejana ka morago ga go kwa lehlakore le tee la taba. Potifaro o ile a kgolwa mosadi wa gagwe ge a be a mmotša gore Josefa o lekile go mo kata. Potifaro o ile a šušumetšwa ke kgalefo e sa swanelago gore a lahlele Josefa kgolegong. (Gen. 39:19, 20) Kgoši Dafida o ile a kgolwa Tsiba yo a ilego a re mong wa gagwe Mefiboshethe o be a thekga manaba a Dafida. Dafida o ile a araba a se a nagana a re: “Tseba gore dilo ka moka tša Mefiboshethe ke tša gago.” (2 Sam. 16:4; 19:25-27) Kgoši Arithasasitha o ile a botšwa gore Bajuda ba be ba tsošološa merako ya Jerusalema gomme ba be ba le kgauswi le go rabela go Mmušo wa Peresia. Kgoši e ile ya kgolwa pego yeo ya maaka gomme ya laela gore modiro wa go tsošološa Jerusalema o emišwe. Ka baka leo, Bajuda ba ile ba emiša modiro wa go aga tempele ya Modimo. (Esera 4:11-13, 23, 24) Bagolo ba Bakriste ba latela ka bohlale keletšo yeo Paulo a e neilego Timotheo ya gore a efoge go ahlola e sa le pele.—Bala 1 Timotheo 5:21.

13, 14. (a) Ka moka ga rena re na le bofokodi bofe ge go tliwa tabeng ya go rarolla mathata a ba bangwe? (b) Ke eng seo se ka thušago bagolo gore ba ahlole ka mo go nepagetšego?

¹³ Gaešita le ge motho a ka bonagala a kwešišitše bothata bja mahlakore ka bobedi, go bohlokwa go lemoga gore “ge e ba motho a nagana gore o tseba selo se itšego, ga a ešo a se tseba gabotse go etša ge a swanetše go se tseba.” (1 Bakor. 8:2) Na re tseba ka botlalo seo se bakilego bothata? Na re ka kwešiša ka botlalo maemo a batho bao ba akaretšwago? Ge bagolo ba bileditšwe go ahlola, go bohlokwa kudu gore ba se itumelele go forwa ke maaka, mahlajana goba mabarebare! Moahlodi yo a kgethilwego ke Modimo, Jesu Kriste, o ahlola ka go loka. Ga a “ahlole go ya ka seo a se bonago ka mahlo feela goba go fo kgalema go ya ka seo a se kwelego ka ditsebe tša gagwe.” (Jes. 11:3, 4) Go e na le moo, Jesu o hlahlwa ke moya wa Jehofa. Bagolo ba Bakriste le bona ba ka hlahlwa ke moya o mokgethwa wa Modimo.

¹⁴ Pele ga ge bagolo ba ahlola badumedigotee le bona, ba swanetše go rapelela thušo ya moya wa Jehofa gomme ba ithekge ka tlhahlo ya wona ka go diriša Lentšu la Modimo le dikgatišo tša sehlopha sa “mohlanka yo a botegago le wa temogo.”—Mat. 24:45.

Na o Phegelela Khutšo go sa Šetšwe Seo se ka Diregago?

15. Ge re lemoga sebe se segolo seo se dirilwego, ke neng moo re swanetšego go se bega?

¹⁵ Ka ge re le Bakriste, re kgothaletšwa go phegelela khutšo. Lega go le bjalo, Beibele e bolela le gore: “Bohlale bjo bo tšwago godimo, sa pelepele bo sekile, gape bo na le khutšo.” (Jak. 3:17) Go ba le khutšo ga go bohlokwa  kudu go feta go ba yo a sekilego, e lego seo se bolelago go boloka ditekanyetšo tše di hlwekilego tša boitshwaro tša Modimo le go fihlelela dinyakwa tša gagwe tša go loka. Ge e ba Mokriste a lemoga gore modumedigotee le yena o dirile sebe se segolo, o swanetše go mo kgothaletša gore a botše bagolo sebe sa gagwe. (1 Bakor. 6:9, 10; Jak. 5:14-16) Ge e ba a sa dire bjalo, Mokriste yo a ilego a tseba sebe seo o swanetše go se bega. Go se dire bjalo e le go leka go dira khutšo le modiri wa bobe go dira gore motho yoo e be karolo ya sebe seo.—Lef. 5:1; bala Diema 29:24.

16. Re ka ithuta’ng pegong ya ge Jehu a kopana le Kgoši Jehorama?

¹⁶ Pego e nngwe yeo e akaretšago Jehu e bontšha gore go loka ga Modimo go tla pele ga go ba le khutšo. Modimo o ile a romela Jehu go yo phetha kahlolo ngwakong wa Kgoši Ahaba. Kgoši Jehorama, morwa wa Ahaba le Isebele, o ile a namela koloi ya gagwe ya ntwa go yo gahlanetša Jehu gomme a re: “Jehu, na go na le khutšo?” Jehu o ile a araba bjang? O ile a araba ka gore: “Go ka ba le khutšo bjang mola go sa na le maotswa a Isebele mmago le maboloi a gagwe a mantši?” (2 Dikg. 9:22) Ka morago ga go bolela mantšu ao, Jehu o ile a ntšha bora a betša Jehorama gomme bja phuleletša pelong. Bjalo ka ge Jehu a ile a gata mogato, bagolo ga se ba swanela go kgotlelela badiradibe ba ka boomo, bao ba sa itsholego e le feela gore ba dire khutšo. Ba raka badiradibe ba sa itsholego e le gore phuthego e tšwele pele e thabela go ba le khutšo le Modimo.—1 Bakor. 5:1, 2, 11-13.

17. Ke karolo efe yeo e phethwago ke Bakriste ka moka go phegeleleng khutšo?

¹⁷ Diphapano tše dintši gare ga bana babo rena ga di akaretše sebe se segolo seo se nyakago mogato wa boahlodi. Ka gona, go thabiša kudu ge re diriša lerato go bipa diphošo tša ba bangwe. Lentšu la Modimo le re: “Yo a bipago molato o tsoma lerato, gomme yo a bipollago taba o aroganya bagwera ba pelobohloko.” (Die. 17:9) Go dira dilo ka go dumelelana le mantšu ao go tla re thuša go boloka khutšo ka phuthegong le go boloka tswalano e botse le Jehofa.—Mat. 6:14, 15.

Go Phegelela Khutšo go Tliša Ditšhegofatšo

18, 19. Ke mehola efe yeo e tlišwago ke go phegelela khutšo?

¹⁸ Go phegelela ga rena “dilo tše di išago khutšong” go tliša ditšhegofatšo tše dintši. Re thabela go ba le tswalano ya kgauswi le Jehofa ge re naganišiša ka ditsela tša gagwe, e bile re tlaleletša khutšong yeo e tlišago botee ya paradeise ya rena ya moya. Go phegelela khutšo ka phuthegong go bile go re thuša go bona ditsela tšeo re ka phegelelago khutšo le bao re ba botšago “ditaba tše dibotse tša khutšo.” (Baef. 6:15) Re dira gabotse ge re e ‘ba bonolo go bohle, re itshwara ge re fošeditšwe.’—2 Tim. 2:24.

¹⁹ Le gona gopola gore go tla ba le “tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.” (Dit. 24:15) Ge kholofelo yeo e phethega mo lefaseng, batho ba dimilione ba tšwago ditlogong tše di fapanego, ba nago le maikwelo le dimelo tše di sa swanego, ba tla phela gape—ka moka ga bona go tloga morago kua dinakong tša ‘ge go thewa lefase.’ (Luka 11:50, 51) Go ruta batho ba tsošitšwego ditsela tša khutšo e tla ba tokelo e kgolo kudu. Ruri tlhahlo yeo re e hwetšago gona bjale ya go ba badirakhutšo e tla re hola kudu ka nako yeo!

[Mongwalo wa tlase]

O Ithutile’ng?

• Re ka phegelela khutšo bjang ge re kgopišitše motho yo mongwe?

• Re swanetše go dira’ng go phegelela khutšo ge re fošeditšwe?

• Ke ka baka la’ng e se gabohlale go tšea lehlakore diphapanong tša batho ba bangwe?

• Hlalosa lebaka leo khutšo e swanetšego go phegelelwa go sa šetšwe seo se diregago.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 29]

Jehofa o rata bao ba lebalelago ba bangwe ka bolokologi