Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bota Jehofa—Modimo wa “Mehla le Mabaka”

Bota Jehofa—Modimo wa “Mehla le Mabaka”

Bota Jehofa—Modimo wa “Mehla le Mabaka”

“O fetoša mehla le mabaka, a tloša dikgoši a bea tše dingwe.”—DAN. 2:21.

O BE O TLA ARABA BJANG?

Tlholo gotee le boporofeta bjo bo šetšego bo phethagetše di bontšha bjang gore Jehofa ke Mmoloki yo Mogolo wa Nako?

Go kwešiša ga rena gore Jehofa ke Modimo wa “mehla le mabaka” go re tutueletša go dira eng?

Ke ka baka la’ng tšhupamabaka ya Jehofa e sa laolwe ke ditiragalo tša lefase le dilo tšeo batho ba rulaganyago go di dira?

1, 2. Ke eng seo se bontšhago gore Jehofa o kwešiša ka botlalo seo nako e lego sona?

NYWAGA e mentšintši pele ga ge a ka bopa motho, Jehofa Modimo o ile a tšweletša tsela ya go lekanya nako. Letšatšing la bone la tlholo, Modimo o itše: “Anke go be le diediši sebakabakeng sa magodimo go aroganya mosegare le bošego; di tla bontšha dihla, matšatši le nywaga.” (Gen. 1:14, 19, 26) Ka go dumelelana le thato ya Jehofa, go ile gwa direga sona seo.

2 Lega go le bjalo, go ba go fihla le lehono, borathutamahlale ba sa ngangišana ka tsela yeo nako e hlamilwego ka yona. Saeklopedia e nngwe e re: “Nako e gare ga dilo tše thata kudu go kwešišwa. Ga go motho yo a ka bolelago gore ge e le gabotse ke eng.” Eupša, Jehofa o kwešiša ka botlalo seo nako e lego sona. Ge e le gabotse, ke “Mmopi wa magodimo, . . . Mohlami wa lefase le Modiri wa lona.” Le gona Jehofa ke “Yo a bolelago go tloga mathomong dilo tša mafelelo, le yo a bolelago go tloga kgale dilo tšeo di sešogo tša dirwa.” (Jes. 45:18; 46:10) Ka ge re nyaka go matlafatša tumelo ya rena go yena le go Lentšu la gagwe, Beibele, anke re hlahlobeng kamoo tlholo le boporofeta bjo bo ilego bja phethagala di bontšhago gore Jehofa ke Mmoloki yo Mogolo wa Nako.

TLHOLO E DIRA GORE RE BE LE TUMELO GO MMOLOKI YO MOGOLO WA NAKO

3. Nako e lebanyago ya go direga ga dilo e bonagala bjang mo lefaseng?

3 Re kgona go bona kamoo nako e latelwago tlwaa lefaseng leo re phelago go lona. Ka mohlala, mosepelo wa dipolanete le dinaledi o direga ka nako e beilwego tlwaa. Tsela yeo re ka bonelago pele boemo bja mosepelo wa tšona sebakabakeng e ile ya dirišwa go tseba dihla le go tšea maeto. Jehofa—Modiri wa dilo tše tše di botegago tša go šupa nako—ruri ke “yo matla kudu” gomme re swanelwa ke go mo tumiša.—Bala Jesaya 40:26.

4. Nako e lebanyago yeo dilo di diregago tlholong e bonagatša bjang bohlale bja Modimo?

4 Nako e lebanyago ya go direga ga dilo e bonagala dilong tša tlhago. Tsela ya bophelo ya dimela tše dintši le diphoofolo e laolwa ke dinako tšeo di tsentšwego ka gare ga tšona. Dinonyana tše dintši di tseba nako yeo di swanetšego go hudugela mafelong a mangwe. (Jer. 8:7) Batho le bona ba na le dinako tšeo di tsentšwego ka gare ga bona, tšeo gantši di laolwago ke mosepelo wa letšatši wa diiri tše 24. Ka morago ga gore motho a fofe ka sefofane go tloga nageng e nngwe go ya go e nngwe gomme dinako tša dinaga tšeo di sa swane, go ka mo tšea matšatši a mmalwa pele ga ge mmele wa gagwe o ka tlwaela nako e mpsha. Ruri mehlala e mentši ya dinako tšeo di latelwago dilong tša tlholo e bontšha matla le bohlale tša Modimo wa “mehla le mabaka.” (Bala Psalme 104:24.) Ee, Mmoloki yo Mogolo wa Nako o na le bohlale bjohle le matla a magologolo. Re swanetše go ba le tumelo ya gore a ka kgona go dira dilo tšohle tšeo a nyakago go di dira!

DIPOROFETO TŠEO DI PHETHAGETŠEGO KA NAKO DI MATLAFATŠA TUMELO

5. (a) Ke ka tsela efe feela re ka tsebago bokamoso bja batho? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa a ka bolelela pele kamoo ditiragalo di tlago go direga ka gona le nako ya tšona ya go direga?

5 Tlholo e re ruta dilo tše dintši ka “dika tša [Jehofa] tše di sa bonagalego,” eupša ga e arabe dipotšišo tše bohlokwa tše bjalo ka e rego: Bokamoso bja batho ke bofe? (Baroma 1:20) Gore re hwetše karabo ya potšišo ye, re swanetše go nyaka seo Modimo a se utolotšego ka Lentšung la gagwe, e lego Beibele. Ge re e ahlaahla, re hwetša e na le diporofeto tšeo di ilego tša phethagatšwa tlwaa ka nako ya gona! Jehofa a ka utolla seo se sa tlago go direga, ka gobane o kgona go bona gabotse tša nakong e tlago. Go oketša moo, seo Mangwalo a se bolelago se direga ka nako ya maleba ka gobane Jehofa Modimo a ka dira gore dilo di direge go ya ka morero wa gagwe le tšhupamabaka ya gagwe.

6. Ke eng seo se bontšhago gore Jehofa o nyaka re kwešiša go phethagala ga diporofeto tša Beibele?

6 Jehofa o nyaka gore barapedi ba gagwe ba kwešiše diporofeto tša Mangwalo gomme di ba hole. Le ge Modimo a sa laolwe ke tsela yeo rena re kwešišago nako ka yona, re kgona go kwešiša seo a se bolelago ge a bolelela pele gore tiragalo e itšego e tla direga ka nako e itšego ka go lebanya. (Bala Psalme 90:4.) Ka mohlala, puku ya Kutollo e bolela ka “barongwa ba bane” bao “ba bego ba lokišeleditšwe iri le letšatši le kgwedi le ngwaga,” e lego ditsela tša go bala nako tšeo re di kwešišago. (Kut. 9:14, 15) Go lemoga ga rena kamoo diporofeto di ilego tša phethagala ka nako e beilwego go swanetše go dira gore re be le tumelo go Modimo wa “mehla le mabaka” gotee le Lentšung la gagwe. Anke re eleng hloko mehlala e sego kae.

7. Go phethagatšwa ga boporofeta bja Jeremia bja mabapi le Jerusalema le Juda go bontšha bjang gore Jehofa ke Mmoloki yo Mogolo wa Nako?

7 Sa pele, anke re boeleng morago lekgolong la bošupa la nywaga B.C.E. “Ngwageng wa bone wa pušo ya Jehoyakima morwa wa Josia, kgoši ya Juda,” lentšu la Mmoloki yo Mogolo wa Nako ‘le ile la tlela Jeremia mabapi le batho ka moka ba Juda.’ (Jer. 25:1) Jehofa o ile a bolela gore Jerusalema e tla senywa gomme Bajuda ba nageng ya Juda ba išwa bothopša Babilona. Ge ba le moo ba be ba tla “hlankela kgoši ya Babilona ka nywaga e masomešupa.” Madira a Babilona a ile a senya Jerusalema ka 607 B.C.E., gomme Bajuda ba tšwago nageng ya Juda ba ile ba išwa bothopša Babilona. Eupša ke eng seo se bego se tla direga mafelelong a nywaga e 70? Jeremia o porofetile gore: “Se ke seo Jehofa a se boletšego a re: ‘E tla re ge nywaga e masomešupa e fedile le le Babilona, ke tla le šetša gomme ka phethagatša lentšu la ka le lebotse go lena ka go le bušetša lefelong le.’” (Jer. 25:11, 12; 29:10) Boporofeta bjo bo ile bja phethagatšwa ka nako ya maleba—ka 537 B.C.E. ka morago ga gore Bamede le Baperesia ba lokolle Bajuda kua Babilona.

8, 9. Diporofeto tša Daniele tša mabapi le go tla ga Mesia le go hlongwa ga Mmušo wa legodimong di bontšha bjang gore Jehofa ke Modimo wa “mehla le mabaka”?

8 Ela hloko boporofeta bjo bongwe bjoo bo akaretšago batho ba Modimo ba bogologolo. Nywaga e mebedi pele ga ge Bajuda ba ka tloga Babilona, Modimo o ile a bolela ka moporofeta Daniele gore Mesia o be a tla tšwelela nywaga e 483 ka morago ga gore go tšwe taelo ya gore Jerusalema e agwe lefsa. Kgoši ya Bamede le Baperesia e ile ya ntšha taelo yeo ka 455 B.C.E. Nywaga e 483 ka morago—ka 29 C.E.—Jesu wa Natsaretha o ile a tlotšwa ka moya o mokgethwa nakong ya ge a be a kolobetšwa, ka go re’alo a ba Mesia. *Neh. 2:1, 5-8; Dan. 9:24, 25; Luka 3:1, 2, 21, 22.

9 Bjale ela hloko seo Mangwalo a se boletšego e sa le pele ka Mmušo. Boporofeta bja Beibele bo bontšhitše gore Mmušo wa Mesia o be o tla hlongwa legodimong ka 1914. Karolo e nngwe ya boporofeta bja Beibele e boletše ka “pontšho” ya go ba gona ga Jesu, ya bolela ka nako yeo Sathane a bego a tla rakwa legodimong, e lego selo seo se bego se tla feleletša ka gore lefase le welwe ke madimabe a magolo. (Mat. 24:3-14; Kut. 12:9, 12) Go oketša moo, boporofeta bja Beibele bo ile bja šupa go nako e itšego ka go lebanya—1914—gore “dinako tše di beilwego tša ditšhaba di [be di tla] phethega” gomme Mmušo o be o tla thoma go buša legodimong.—Luka 21:24; Dan. 4:10-17. *

10. Ke ditiragalo dife tšeo re kgodišegilego gore di tla direga ka nako?

10 Re letetše “masetlapelo a magolo” ao Jesu a boletšego ka ona. A tla latelwa ke Pušo ya gagwe ya Nywaga e Sekete. Ga go pelaelo gore dilo tše di tla direga ka nako ya maleba yeo e beilwego. Ge Jesu a be a le mo lefaseng, Jehofa o be a šetše a beile “letšatši leo le iri” yeo ditiragalo tše di bego di tlo direga ka yona.—Mat. 24:21, 36; Kut. 20:6.

“LE DIRIŠE NAKO YA LENA KA BOHLALE”

11. Go tseba ga rena gore re phela mehleng ya bofelo go swanetše go re kgoma bjang?

11 Go tseba ga rena gore Mmušo o thomile go buša le gore re phela “mehleng ya bofelo” go swanetše go re kgoma bjang? (Dan. 12:4) Batho ba bantši ba bona maemo ao a mpefalago a lefase eupša ba palelwa ke go lemoga gore ditiragalo tše di phethagatša boporofeta bja Beibele bja mabapi le mehla ya bofelo. Ba ka ba ba letetše gore ka letšatši le lengwe tshepedišo ye e tla wa goba ba ka ba ba dumela gore maiteko a batho ka tsela e itšego a tla fihlelela “khutšo le polokego.” (1 Bathes. 5:3) Eupša go thwe’ng ka rena? Ge e ba re lemoga gore re phela garegare ga mehla ya bofelo bja lefase la Sathane, na ga se ra swanela go katanela go diriša nako e šetšego gore re hlankele Modimo wa “mehla le mabaka” gomme re thuše ba bangwe gore le bona ba mo tsebe? (2 Tim. 3:1) Re swanetše go dira diphetho tše bohlale tša kamoo re dirišago nako ya rena ka gona.—Bala Baefeso 5:15-17.

12. Re ithuta eng mantšung a Jesu a mabapi le mehla ya Noa?

12 Ga go bonolo ‘go diriša nako ya rena ka bohlale’ lefaseng le leo le tletšego ka ditšhitišo. Jesu o lemošitše gore: “Go etša feela kamoo mehla ya Noa e bego e le ka gona, le go ba gona ga Morwa wa motho go tla ba bjalo.” Mehla ya Noa e be e le bjang? Go be go boletšwe gore lefase la mehleng yeo le be le tla fedišwa. Ka nako yeo, batho ba kgopo ba be ba tla kgangwa ke meetsefula a lefase ka bophara. Ka ge e be e le “mmoledi wa toko,” Noa ka potego o ile a botša batho ba mehleng ya gagwe molaetša wa Modimo. (Mat. 24:37; 2 Pet. 2:5) Eupša ba be ba “eja ba enwa, banna ba nyala le basadi ba nyalwa, . . . ba se ele hloko go fihla Meetsefula a etla a ba gogola ka moka.” Ka gona Jesu o ile a lemoša balatedi ba gagwe gore: “Lena le itlhatsele le le ba itokišitšego, gobane Morwa wa motho o tla ka nako yeo le sa e naganego.” (Mat. 24:38, 39, 44) Re swanetše go swana le Noa, e sego batho ba mehleng ya gagwe. Ke’ng seo se tla re thušago gore re dule re itokišitše?

13, 14. Ke’ng seo re sa swanelago go se lebala ka Jehofa seo se tlago go re thuša go mo hlankela ka potego ge re dutše re letile go tla ga Morwa wa motho?

13 Gaešita le ge Morwa wa motho a etla ka nako yeo re sa naganego gore ke yona, re swanetše go gopola gore Jehofa ke Mmoloki yo Mogolo wa Nako. Tšhupamabaka ya gagwe ga e laolwe ke ditiragalo tša lefase le dilo tšeo batho ba rulaganyago go di dira. Jehofa o laola nako le mafelelo a ditaba e le gore a phethe morero wa gagwe. (Bala Daniele 2:21.) Ge e le gabotse, Diema 21:1 e re botša gore: “Pelo ya kgoši e etša molapo wa meetse seatleng sa Jehofa. O e iša gohle moo a go ratago.”

14 Jehofa a ka laola ditiragalo e le gore a phethagatše morero wa gagwe, le gona a o phethe ka nako ya maleba. Bontši bja diphetogo tše dikgolo mo lefaseng bo phethagaditše boporofeta, kudukudu bja mabapi le go bolelwa ga ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo lefaseng ka bophara. Nagana ka go wa ga mmušo wa Soviet Union le mafelelo a seo. Ke ba sego kae bao ba ka bago ba ile ba nagana gore diphetogo tše bjalo tše dikgolo tša dipolitiki di ka direga ka lebelo ka tsela yeo. Lega go le bjalo, ka baka la diphetogo tšeo, ga bjale ditaba tše dibotse di bolelwa dinageng tše dintši moo modiro wa rena o bego o thibetšwe peleng. Ka gona, anke re direng sohle seo re ka se kgonago go diriša nako ya rena ka bohlale e le gore re hlankele Modimo wa “mehla le mabaka” ka potego.

EBA LE TUMELO GE O LETILE NAKO YA JEHOFA YA GO GATA MOGATO

15. Re ka bontšha bjang tumelo ge go tliwa tabeng ya diphetogo tšeo di dirwago ke mokgatlo?

15 Go nyakega gore motho a be le tumelo ya go leta Jehofa gore a gate mogato ge a dutše a dira modiro wa go bolela ka Mmušo mehleng ye ya bofelo. Maemo a fetogago a lefase a nyaka gore go be le diphetogo tše itšego tseleng yeo re dirago modiro wa go dira barutiwa. Ka dinako tše dingwe mokgatlo o ka dira diphetogo e le gore o sepedišane le dinyakwa tše itšego tša modiro wa rena wa go bolela ka Mmušo. Re bontšha gore re na le tumelo go Modimo wa “mehla le mabaka” ka gore re thekge ka botlalo diphetogo tše bjalo ge re dutše re mo hlankela ka potego re eteletšwe pele ke Morwa wa gagwe, yena “hlogo ya phuthego.”—Baef. 5:23.

16. Ke ka baka la’ng re ka ba le tumelo ya gore Jehofa o tla re thuša ka nako e swanetšego?

16 Jehofa o nyaka gore re mo rapele ka bolokologi re na le kholofelo e feletšego ya gore o tla dira gore “re thušwe ka nako e swanetšego.” (Baheb. 4:16) Na seo ga se bontšhe gore o tshwenyegile ka rena re le motho ka o tee ka o tee? (Mat. 6:8; 10:29-31) Re bontšha gore re na le tumelo go Jehofa Modimo ge e ba re rapela ka mehla gore a re thuše gomme re dira dilo ka go dumelelana le dithapelo tša rena le tlhahlo yeo a re neago yona. Go oketša moo, ga re lebale go rapelela bana babo rena.

17, 18. (a) Ke mogato ofe woo Jehofa kgauswinyane a tlago go o gatela manaba a gagwe? (b) Re swanetše go phema molaba ofe?

17 Ga bjale ga se nako ya go “tekateka ka go hloka tumelo”; ke nako ya gore re be matla ka tumelo. (Baroma 4:20) Manaba a Modimo—Sathane le bao a ba tutuetšago—a leka go kgaotša modiro woo Jesu a o neilego balatedi ba Gagwe, go akaretša le rena. (Mat. 28:19, 20) Go sa šetšwe ditlhaselo tša Diabolo, re a tseba gore Jehofa ke “Modimo yo a phelago, yo e lego Mophološi wa mehuta yohle ya batho, kudukudu ba ba botegago.” O “tseba go hlakodiša batho ba boineelo go Modimo molekong.”—1 Tim. 4:10; 2 Pet. 2:9.

18 Kgauswinyane, Jehofa o tla fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo. Le ge re sa newa ditaba ka botlalo le nako e lebanyago ya gore seo se tla direga neng, re a tseba gore ka nako ya maleba, Kriste o tlo fediša manaba a Modimo, gomme bogoši bja Jehofa bo tlo godišwa. Ka gona, ruri e tla ba phošo e kgolo gakaakang ge e ba re ka palelwa ke go lemoga “mehla le mabaka” ao re phelago go ona ga bjale! Anke re se weleng molabeng wa go nagana gore “dilo tšohle di sa le ka tsela yeo di bego di le ka yona mathomong a tlholo.”—1 Bathes. 5:1; 2 Pet. 3:3, 4.

“BONTŠHA MOYA WA GO LETA”

19, 20. Ke ka baka la’ng re swanetše go letela Jehofa?

19 Morero wa mathomong wa Jehofa Modimo ka batho o be o akaretša gore ba se kgaotše go ithuta ka yena le tlholo ya gagwe e botse. Mmoledi 3:11 e re: “Selo se sengwe le se sengwe [Jehofa] o se dirile e le se sebotse ka nako ya sona. O tsentše bosafelego dipelong tša batho, e le gore le ka mohla ba se ke ba hlatha mathomo le mafelelo a modiro wo Modimo wa therešo a o dirilego.”

20 Ruri re thabišwa ke gore Jehofa ga se a fetoša morero wa gagwe ka batho! (Mal. 3:6) Modimo ke “yo a sa fetofetogego goba a fetoga go etša meriti yeo e šuthago.” (Jak. 1:17) Tšhupamabaka ya gagwe ga e laolwe ke tsela ya batho ya go lekanya nako, e bjalo ka go dikologa ga lefase. Jehofa ke “Kgoši ya bosafelego.” (1 Tim. 1:17) Ka gona, anke re ‘leteng Modimo yo a re phološago.’ (Mika 7:7) Ee, “ebang le sebete gomme le beteng pelo, lena bohle bao le letetšego Jehofa.”—Ps. 31:24.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 Bona Ela Hloko Boporofeta bja Daniele! matlakala 186-195.

^ ser. 9 Bona Ela Hloko Boporofeta bja Daniele! matlakala 94-97.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 19]

Daniele o be a na le tumelo ya gore boporofeta bja Modimo bo tla phethagala

[Seswantšho go letlakala 21]

Na o diriša nako ka bohlale e le gore o dire thato ya Jehofa?