Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ba be ba Šušumetšwa ke Moya o Mokgethwa”

“Ba be ba Šušumetšwa ke Moya o Mokgethwa”

“Ba be ba Šušumetšwa ke Moya o Mokgethwa”

“Boporofeta ga se bja ka bja tlišwa ke go rata ga motho, eupša batho ba boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba šušumetšwa ke moya o mokgethwa.”—2 PET. 1:21.

DINTLHA TŠEO O KA NAGANIŠIŠAGO KA TŠONA

Molaetša wa Modimo o ile wa fetišetšwa bjang go bangwadi ba Beibele ka moya o mokgethwa?

Ke bohlatse bofe bjo bo bontšhago gore Beibele e buduletšwe ke Modimo?

Ke’ng seo o ka se dirago letšatši le letšatši go dula o tšeela godimo Lentšu la Modimo?

1. Ke ka baka la’ng re nyaka Lentšu la Modimo leo le buduletšwego?

RE TŠWA kae? Ke ka baka la’ng re le mo? Re lebile kae? Ke ka baka la’ng lefase le le ka tsela ye? Go direga’ng ka rena ge re ehwa? Batho ba ipotšiša dipotšišo tše lefaseng ka bophara. Re be re tla tseba bjang dikarabo tša dipotšišo tše le tše dingwe tše bohlokwa ge e ba re be re se na Lentšu la Modimo leo le buduletšwego? Ge nkabe re se na Mangwalo a Makgethwa, re be re tla ithuta feela go tšwa phihlelong ya rena ya bophelo. Ge e ba re be re rutwa feela ke phihlelo ya rena, na re be re tla tsoga re bile le maikwelo a swanago le a mopsalme ka “molao wa Jehofa”?—Bala Psalme 19:7.

2. Ke’ng seo se tla re thušago go dula re tšeela Beibele godimo e le mpho e bohlokwa e tšwago go Modimo?

2 Lega go le bjalo, manyami ke gore ba bangwe ba dumeletše gore lerato leo ba bego ba na le lona pele ka therešo ya Beibele le fole. (Bapiša le Kutollo 2:4.) Ga ba sa sepela ka tsela yeo e kgahlišago Jehofa. (Jes. 30:21) Seo ga se sa swanela go re diragalela. Re ka kgona go dula re tšeela Beibele godimo le dithuto tša yona, e bile re swanetše go dira bjalo. Beibele ke mpho e bohlokwa yeo e tšwago go Mmopi wa rena yo lerato. (Jak. 1:17) Ke’ng seo se tla re thušago go tšeela godimo “lentšu la Modimo”? Selo se bohlokwa ke go ikgopotša kamoo bangwadi ba Beibele ba ilego ba hlahlwa ka gona go ngwala Mangwalo. Seo se akaretša go naganišiša ka bjo bongwe bja bohlatse bjo bontši bja gore e buduletšwe. Go dira bjalo go swanetše go re tutueletša go bala Lentšu la Modimo letšatši le letšatši le go diriša keletšo ya lona.—Baheb. 4:12.

‘BA BE BA ŠUŠUMETŠWA BJANG KE MOYA O MOKGETHWA’?

3. Baporofeta ba Beibele le bangwadi ba yona ba ile ba ‘šušumetšwa bjang ke moya o mokgethwa’?

3 Ka nywaga ya ka godimo ga e 1 610—go tloga ka 1513 B.C.E. go ya go 98 C.E.—banna ba ka bago ba 40 ba ile ba ngwala Beibele. Ba bangwe e be e le baporofeta bao ba bego ba “šušumetšwa ke moya o mokgethwa.” (Bala 2 Petro 1:20, 21.) Polelwana ya Segerika yeo e fetoletšwego e le “šušumetšwa” e na le kgopolo ya “go tšea goba go rwala selo go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe,” gomme e ka “fetolelwa ka ditsela tše sa swanego: go tutueletšwa, go laelwa, go itumelela go tutueletšwa.” * Ditiro 27:15 e e diriša go hlalosa sekepe seo se bego se tšutlwa ke phefo gomme se šuthišwa goba se išwa lefelong le itšego. Baporofeta ba Beibele le bangwadi ba yona ba be ba “šušumetšwa ke moya o mokgethwa” ka kgopolo ya gore Modimo o be a bolela le bona, a ba tutuetša le go ba hlahla a diriša matla a gagwe a šomago. Ka baka leo, ga se ba ngwala dikgopolo tša bona, eupša tša Modimo. Ka dinako tše dingwe baporofeta le bangwadi ba buduletšwego ba be ba sa kwešiše seo ba bego ba se porofeta goba go se ngwala. (Dan. 12:8, 9) Ee, “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo” gomme ga le na dikgopolo tša batho.—2 Tim. 3:16.

4-6. Jehofa o fetišeditše molaetša wa gagwe bjang go bangwadi ba Beibele? Bontšha.

4 Lega go le bjalo, molaetša wa Modimo o fetišeditšwe bjang go bangwadi ba Beibele ka moya o mokgethwa? Na ba ile ba botšwa lentšu ka lentšu seo ba bego ba swanetše go se ngwala goba ba ile ba fo newa dikgopolo tšeo ba bego ba ka di bea ka mantšu a bona? Ela hloko tsela yeo rakgwebo a ka ngwalago lengwalo ka yona. Ge e ba tsela yeo taba e bewago ka yona e le bohlokwa, a ka kgetha go ngwala lengwalo leo ka boyena goba a botša mongwaledi wa gagwe lentšu ka lentšu seo a swanetšego go se ngwala. Mongwaledi o a le tlanya, ke moka rakgwebo a le saena. Ka dinako tše dingwe, a ka mo nea feela dikgopolo tše bohlokwa, gomme mongwaledi a ngwala lengwalo leo ka tsela ya gagwe goba ka mantšu a gagwe. Ka morago rakgwebo a ka bala lengwalo leo ke moka a botša mongwaledi gore a dire diphetogo tšeo di nyakegago. Mafelelong, o saena lengwalo leo gomme le lebelelwa le etšwa go yena.

5 Ka mo go swanago, dikarolo tše dingwe tša Beibele di ngwadilwe “ke monwana wa Modimo.” (Ek. 31:18) Le gona, maemong a mangwe Jehofa o ba laetše gore ba ngwale seo a bego a ba botša sona lentšu ka lentšu ge e ba go be go le bohlokwa gore go dirwe bjalo. Ka mohlala, go Ekisodo 34:27 re bala gore: “Jehofa a iša pele a re go Moshe: ‘Ingwalele mantšu a gobane ke dira kgwerano le wena gotee le Isiraele ka go dumelelana le ona.’” (Ek. 34:27) Ka mo go swanago, Jehofa o boditše moporofeta Jeremia gore: “Ingwalele pukung mantšu ka moka ao ke tlago go go botša wona.”—Jer. 30:2.

6 Lega go le bjalo, maemong a mantši dikgopolo di be di fetišetšwa dipelong le menaganong ya bangwadi ba Beibele ka mohlolo go e na le gore ba botšwe lentšu ka lentšu seo ba swanetšego go se ngwala, gomme seo se be se ba dumelela go ikgethela mantšu ge ba bea ditaba. Mmoledi 12:10 e re: “Mokgoboketši o ile a phegelela go hwetša mantšu a thabišago le go ngwala mantšu a nepagetšego a therešo.” Mongwadi wa Ebangedi e lego Luka o “latišišitše dilo ka moka go tloga mathomong ka mo go nepagetšego, [a di ngwala] ka go latelana ga tšona ka go kwagala.” (Luka 1:3) Moya wa Modimo o kgonthišeditše gore go se phethagale ga batho go se senye molaetša wa gagwe.

7. Bohlale bja Modimo bo ile bja bonagala bjang ka gore a diriše batho go ngwala Beibele?

7 Bohlale bjo bogolo bja Modimo bo bonagetše ka gore a diriše batho go ngwala Beibele. Mantšu ga a fetiše tsebišo feela eupša a fetiša gape le maikwelo. Go be go tla ba bjang ge nkabe Jehofa a ile a diriša barongwa go ngwala Beibele? Na ba be ba tla kgona go swana le batho ka go fetišetša maikwelo a bjalo ka letšhogo, mahloko le manyami, e lego dika tšeo di tlwaelegilego kudu bathong? Ka go dumelela gore batho ba sa phethagalago ba kgethe mantšu a swanetšego ge ba ngwala dikgopolo tšeo ba di amogetšego ka moya o mokgethwa, Modimo o ile a fetišetša molaetša wa gagwe ka borutho, ka ditsela tše fapafapanego le ka tsela yeo e bego e tla kgoma maikwelo a batho!

MABAKA AO A RE KGODIŠAGO GORE BEIBELE E TŠWA GO MODIMO

8. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore ga go na puku e nngwe ya bodumedi yeo e swanago le Beibele?

8 Go na le bohlatse bjo bontši bja gore Beibele ke Lentšu la Modimo leo le buduletšwego. Beibele ke puku e nnoši ya bodumedi yeo e re thušago go tseba Modimo gakaone. Ka mohlala, dingwalwa tša Mahindu di akaretša dipuku tša difela tša Veda, ditlhaloso tša setšo tšeo di kgobokeditšwego tša mabapi le difela tše, dipuku tša filosofi tšeo di bitšwago Upanishads, gotee le dikanegelo tše ditelele tšeo di tsebjago e le Ramayana le Mahabharata. Puku yeo e nago le melao ya boitshwaro yeo e bitšwago Bhagavad Gita, ke karolo ya dikanegelo tša Mahabharata. Go Tipitaka ya Mabuddha (Dibolumo tše Tharo), bolumo e nngwe e bolela kudu ka melao le ditaelo tšeo baitlami ba banna le basadi ba swanetšego go phela ka tšona. Bolumo e nngwe e bolela kudu ka dithuto tša bodumedi bja Mabuddha. Bolumo ya boraro ke pego ya dithuto tšeo di bego di fetišwa ka molomo tša Buddha. Buddha ka boyena ga se a ipolela gore ke modimo, gomme ga se a bolela kudu ka Modimo. Dipuku tša bodumedi bja Boconfucius ke kgoboketšo ya dipego tša ditiragalo, melao ya boitshwaro, dikoša le mekgwa ya go dira maleatlana. Le gona puku e kgethwa ya Bomoseleme e ruta gore go na le Modimo o tee feela gomme e mo hlalosa e le Modimo wa bohlale bjohle le yoo a tsebago dilo pele di direga, eupša ga e bolele selo ka leina la Modimo, e lego Jehofa, leo le tšwelelago ka makga a dikete ka Beibeleng.

9, 10. Re ka ithuta’ng ka Modimo go tšwa Beibeleng?

9 Gaešita le ge bontši bja dipuku tše bohlokwa tša bodumedi di bolela go se nene ka Modimo, Beibele e re thuša go tseba Jehofa Modimo le ditiro tša gagwe gakaone. E re thuša go bona dibopego tše dintši tša semelo sa gagwe. Beibele ga e utolle feela gore Modimo ke yo matla ohle, yo bohlale bjohle le Modimo yo a nago le toka, eupša gape e mo utolla e le Modimo yo a re ratago. (Bala Johane 3:16; 1 Johane 4:19.) Go feta moo, Beibele e re botša gore: “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira se se lokilego o a amogelega go yena.” (Dit. 10:34, 35) Ka kgopolo e itšego, go ba gona ga Beibele go kgonthišetša therešo ye. Ditsebi tša maleme di bolela gore malemeng a ka bago 6 700 ao a bolelwago lefaseng lehono, moo e ka bago a 100 a ona a bolelwa ke baagi ba lefase ba 90 lekgolong. Go dutše go le bjalo, Beibele e fetoletšwe ka maleme a fetago a 2 400, e feletše goba ka karolo ya yona. Mo e ka bago batho ka moka mo lefaseng ba na le yona goba bonyenyane dikarolo tša yona.

10 Jesu o itše: “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye, le nna ke tšwela pele ke šoma.” (Joh. 5:17) “[Jehofa ke] Modimo go tloga mehleng ya neng le neng go iša mehleng ya neng le neng.” Ka gona, nagana ka sohle seo a se fihleletšego! (Ps. 90:2) Ke Beibele feela yeo e re thušago go tseba ditiro tša Modimo tša nakong e fetilego le tša gona bjale gomme e re utollela seo a tlago go se dira nakong e tlago. Le gona Mangwalo a re ruta seo se mo thabišago le seo se sa mo thabišego, gomme a re bontšha kamoo re ka batamelago go yena. (Jak. 4:8) Anke re se dumelele dilo le ge e le dife tšeo re di ratago goba mathata a rena di re šuthišetša kgole le yena.

11. Ka Beibeleng go hwetšwa bohlale bofe bjo bontši le bjoo bo ka botwago?

11 Bohlale bjo bontši le bjo bo ka botwago bjo bo hwetšwago ka Beibeleng le bjona bo bontšha gore puku ye e tšwa Mothopong o phagametšego batho. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ke mang a tsebilego monagano wa Jehofa gore a mo rute?” (1 Bakor. 2:16) Temana ye e theilwe go seo moporofeta Jesaya a se botšišitšego batho ba mehleng ya gagwe ge a be a re: “Ke mang yo a etšego bogolo bja moya wa Jehofa, le gona ke mang yo a ka mo eletšago gomme a mo tsebiša selo le ge e le sefe?” (Jes. 40:13) Go molaleng gore ga a gona. Ga go makatše ge go diriša keletšo ya Mangwalo ditabeng tša lenyalo, bana, boithabišo, bagwera, go šoma ka thata, go botega le boitshwaro go eba le mafelelo a mabotse kudu! Re ka se tsoge re hweditše keletšo e fošagetšego ka Beibeleng. Ka lehlakoreng le lengwe, batho ga ba na bohlale bjo bo lekanego bja go nea keletšo yeo e šomago ka mehla. (Jer. 10:23) Dikeletšo tša bona di dula di kaonefatšwa ge ba lemoga gore tšeo ba di neilego nakong e fetilego di ile tša se šome. Beibele e re: “Tšeo batho ba di naganago, . . . di bjalo ka mohemo.”—Ps. 94:11.

12. Beibele e phologile maiteko afe go theoša le nywagakgolo?

12 Bohlatse bjo bongwe bjoo bo bontšhago gore Modimo wa therešo ke yena Mongwadi wa Beibele bo tšwa go seo histori e se utollago ka maiteko ao a bilego gona a go fediša molaetša wa yona. Ka 168 B.C.E., Kgoši ya Siria e lego Antiochus IV o ile a tšwa lesolo la go nyaka dipuku tšeo di buduletšwego tša Molao e le gore a di fiše. Ka 303 C.E., Mmuši wa Roma e lego Diocletian o ile a ntšha taelo ya gore mafelo a borapedi a Bakriste a senywe gomme Mangwalo a bona a fišwe. Tshenyo yeo e ile ya tšwela pele ka nywaga e lesome. Ka morago ga lekgolo la bo-11 la nywaga, bomopapa ba ile ba etelela pele maiteko a go thibela go ata ga tsebo ya Beibele, ba ganetša go fetolelwa ga Mangwalo ka maleme a batho ba tlwaelegilego. Go sa šetšwe maiteko a bjalo a Sathane le baemedi ba gagwe, Beibele e sa dutše e le gona go fihla le lehono. Jehofa ga se a dumelela gore motho le ge e le ofe a fediše mpho yeo a e neilego batho.

BOHLATSE BJO BO KGODIŠITŠEGO BA BANTŠI

13. Re na le bohlatse bofe bja gore Beibele e buduletšwe?

13 Go na le bohlatse bjo bongwe gape bja gore Beibele e buduletšwe: go dumelelana ga yona, go nepa ga yona ditabeng tša thutamahlale, boporofeta bja yona bjo bo šetšego bo phethagetše, go botega ga bangwadi ba yona, matla a yona a go fetoša maphelo, go nepagala ga yona ditabeng tša histori gotee le dikarabo tša yona tše di kgotsofatšago dipotšišong tšeo di lego serapeng sa pele. Ela hloko seo se thušitšego ba bangwe go bona gore Beibele e tšwa go Modimo.

14-16. (a) Ke’ng seo se kgodišitšego Momoseleme, Mohindu le motho yo a bego a sa kgodišege ge e ba Modimo o gona gore Beibele e tšwa go Modimo? (b) Ke bohlatse bofe bja go budulelwa ga Beibele bjoo o ratago go bo diriša bodireding?

14 Anwar * o gotše e le Momoseleme nageng e nngwe ya Bohlabela bja Magareng. Ge a be a dula Amerika Borwa ka nakwana, Dihlatse tša Jehofa di ile tša mo etela. Anwar o re: “Ka nako yeo ke be ke na le kgopolo e fošagetšego ka madumedi a Bokriste ka baka la dintwa tšeo go bego go thwe ke tše kgethwa tša bodumedi. Lega go le bjalo, ka baka la gore ka tlhago ke motho yo a nyakago go tseba, ke ile ka dumela go swarelwa thuto ya Beibele.” Go se go ye kae, Anwar o ile a boela gae gomme a se tsebe moo a bego a ka hwetša Dihlatse. Nywaga ka morago, o ile a hudugela Yuropa, moo a ilego a tšwetša pele thuto ya gagwe ya Beibele gomme a fihlelela phetho ye: “Go phethagala ga boporofeta bja Beibele, go dumelelana ga Mangwalo a Makgethwa, go se ganetšane ga ditaba tša Beibele gotee le lerato leo le lego gona gare ba barapedi ba Jehofa di nkgodišitše gore Beibele ke Lentšu la Modimo.” Anwar o ile a kolobetšwa ka 1998.

15 Asha wa nywaga e 16 o tšwa lapeng leo le ineetšego bodumeding bja Mahindu. O re: “Ke be ke rapela feela ge ke be ke ile tempeleng goba ge dilo di sa ntshepelele gabotse, eupša ke be ke sa nagane ka Modimo ge bophelo bo be bo ntshepelela gabotse.” O tšwela pele ka gore: “Lega go le bjalo, ge Dihlatse tša Jehofa di kokota mojakong wa ka, bophelo bja ka bo ile bja fetoga ka mo go feletšego.” Asha o ile a ithuta Beibele gomme a tseba Modimo e le Mogwera wa gagwe. Ke’ng seo se mo kgodišitšego gore Beibele e buduletšwe ke Modimo? O hlalosa gore: “Beibele e arabile dipotšišo ka moka tšeo ke bego ke na le tšona. E nthušitše go ba le tumelo gaešita le ge ke sa bone Modimo—ke gore, ka ntle le gore ke ye tempeleng go yo khunamela modingwana.”

16 Paula o godišitšwe e le Mokatholika, eupša ge a be a šetše a tšwile mahlalagading, o be a sa kgodišege ge e ba Modimo a le gona. Ke moka go ile gwa direga selo se itšego. O anega gore: “Ke ile ka kopana le mogwera wa ka yo go bego go fetile dikgwedi ke sa mmone. E be e le mehleng ya mahiphi. Ge ke bona kamoo a bego a fetogile ka gona—a bogega e bile a thabile—ke ile ka mmotšiša gore: ‘Go diregile’ng ka wena, o be o le kae?’ O ile a mpotša gore o be a ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa gomme a napa a mpotša molaetša wa ditaba tše dibotse.” Go bona kamoo therešo ya Mangwalo e nago le matla ka gona go ile gwa tutuetša motho yo yo a bego a sa kgodišega gore Modimo o gona gore a thabele molaetša wa Beibele, gomme a feleletša a amogetše gore e buduletšwe ke Modimo.

“LENTŠU LA GAGO KE LEBONE DINAONG TŠA KA”

17. Go bala Lentšu la Modimo letšatši le letšatši le go naganišiša ka lona go ka go hola bjang?

17 Beibele ke mpho e kgahlišago kudu yeo Jehofa a re neilego yona ka moya wa gagwe o mokgethwa. Thabela go e bala letšatši le letšatši, gomme lerato la gago ka yona le ka Mongwadi wa yona le tla gola. (Ps. 1:1, 2) Ka mehla ge o ithuta yona o thome ka thapelo, gomme o kgopele gore moya wa Modimo o go thuše go kwešiša seo o se balago. (Luka 11:13) Beibele e na le dikgopolo tša Modimo, ka gona ge o naganišiša ka seo e se bolelago, o ka kgona go nagana ka tsela yeo Modimo a naganago ka yona.

18. Ke ka baka la’ng o nyaka go tšwela pele o ithuta Beibele?

18 Ge o dutše o ithuta ka mo go oketšegilego ka therešo ya Beibele, phelela seo o ithutago sona. (Bala Psalme 119:105.) Lebeledišiša ka Mangwalong go etša ge o itebelela seiponeng. Ge e ba o bona gore o swanetše go dira diphetogo, di dire. (Jak. 1:23-25) Diriša Lentšu la Modimo e le tšhoša ya go šireletša ditumelo tša gago le go ripa dithuto tša maaka tšeo di lego ka dipelong tša ba boleta. (Baef. 6:17) Ge o dutše o dira bjalo, leboga gore baporofeta le banna bao ba dirišitšwego go ngwala molaetša wa Beibele ba be ba tloga ba “šušumetšwa ke moya o mokgethwa.”

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 3 A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature.

^ ser. 14 Maina a mangwe a fetotšwe.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Ntlhakgolo go letlakala 29]

Bala Beibele letšatši le letšatši, gomme lerato la gago ka Mongwadi wa yona le tla gola

[Seswantšho go letlakala 26]

Lengwalo le lebelelwa le etšwa go motho yo a le saennego