Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ke na le Lena”

“Ke na le Lena”

“Ke na le Lena”

“Ba bantši ba tla latišiša gomme tsebo ya therešo e tla ata.”—DAN. 12:4.

O BE O TLA ARABA BJANG?

“Tsebo ya therešo” e ile ya tsebja bjang mehleng ya rena?

Go tlile bjang gore bao ba amogelago therešo e be “ba bantši”?

Tsebo ya therešo e ‘atišitšwe’ ka ditsela dife?

1, 2. (a) Re tseba bjang gore Jesu o na le balata ba gagwe gona bjale le gore o tla ba le bona le nakong e tlago? (b) Go ya ka Daniele 12:4, ke eng seo se bego se tla tšwelela ka baka la go ithuta Mangwalo ka kelohloko?

INAGANE o le Paradeiseng. Mesong e mengwe le e mengwe o tsoga o lapologile e bile o fagahletše go dira mediro ya letšatši. Ga go na dihlabi goba bohloko bjo o bo kwago. Malwetši le ge e le afe ao o bego o na le ona a ile. Dikwi tša gago ka moka—go bona, go kwa, go nkgelela, go kgwatha le go latswa—di šoma gabotse. O na le matla a mantši, o thabela mošomo woo o o dirago, o na le bagwera ba bantši e bile ga o sa tshwenyega ka selo. Tše ke ditšhegofatšo tšeo o tlago go di thabela Mmušong wa Modimo. Kriste Jesu, e lego Kgoši e kgethilwego, o tla šegofatša balata ba gagwe gomme a ba ruta ka Jehofa.

2 Jehofa o tla ba a thekga bahlanka ba gagwe ba botegago ge ba dutše ba phetha modiro wa nakong e tlago wa go ruta ba bangwe lefaseng ka moka. Modimo le Morwa wa gagwe ba be ba dutše ba thekga babotegi ka nywagakgolo e mentši. Pele ga ge Jesu a rotogela legodimong, o ile a kgonthišetša barutiwa ba gagwe ba botegago gore o tla ba le bona. (Bala Mateo 28:19, 20.) E le gore re matlafatše tumelo ya rena go seo a se boletšego, anke re ahlaahleng lefoko letee feela le le buduletšwego ke Modimo la boporofeta leo le ngwadilwego Babilona ya bogologolo nywaga ya ka godimo ga e 2 500 e fetilego. Mabapi le ‘mehla ya bofelo’ yeo re phelago go yona, moporofeta Daniele o ngwadile gore: “Ba bantši ba tla latišiša gomme tsebo ya therešo e tla ata.” (Dan. 12:4) Ga bjale re kwešiša gore mo temaneng ye, go “latišiša” go bolela go ithuta ka kelohloko. Ruri go latišiša mo go bjalo go be go tla tliša ditšhegofatšo tše dintši! Bao ba ithutago Mangwalo ka kelohloko ba be ba tla šegofatšwa ka tsebo ya therešo, goba e nepagetšego, ya go tseba Lentšu la Modimo. Le gona boporofeta bjoo bo bolela gore ba bantši ba be ba tla amogela “tsebo ya therešo.” Godimo ga moo, tsebo e bjalo e be e tla ata. E be e tla phatlalatšwa ka bontši le gona ya hwetšagala gabonolo. Ge re dutše re hlahloba kamoo boporofeta bjo bo ilego bja phethagala ka gona, re tla bona gore Jesu o na le barutiwa ba gagwe lehono le gore Jehofa o na le matla a feletšego a go phethagatša tšohle tšeo a di holofeditšego.

“TSEBO YA THEREŠO” E A HWETŠWA

3. Ke eng seo se ilego sa direga ka “tsebo ya therešo” ka morago ga lehu la baapostola?

3 Ka morago ga lehu la baapostola, bohlanogi bjo go boletšwego ka bjona e sa le pele gore bo tla tšwelela Bokristeng bja therešo bo ile bja tsoga gomme bja phatlalala bjalo ka mollo wa hlaga. (Dit. 20:28-30; 2 Bathes. 2:1-3) Nywagakgolo e mentši ka morago ga moo, ga se feela bao ba bego ba sa tsebe Beibele bao ba ilego ba se atelwe ke “tsebo ya therešo,” eupša e be e bile e sa ata gare ga bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste. Gaešita le ge baetapele ba Bojakane ba be ba bolela gore ba dumela Mangwalo, ba be ba ruta batho maaka—“dithuto tša batemona” tšeo di nyatšišago Modimo. (1 Tim. 4:1) Batho ka kakaretšo ba be ba sa tsebe therešo ka Modimo. Dithuto tša bohlanogi di be di akaretša thuto ya maaka ya gore Modimo ke Borarobotee, ya gore moya ga o hwe le ya gore batho ba bangwe ba tlaišwa ka mo go sa felego mollong wa dihele.

4. Sehlopha se sengwe sa Bakriste nywageng ya bo-1870 se ile sa thoma bjang go tsoma “tsebo ya therešo”?

4 Lega go le bjalo, ka bo-1870—mo e ka bago nywaga e masome a mane pele ga ge go ka thoma ‘mehla ya bofelo’—sehlopha se senyenyane sa Bakriste ba botegago kua Pennsylvania, U.S.A., se ile sa kopana gore se ithute Beibele ka phišego le go tsoma “tsebo ya therešo.” (2 Tim. 3:1) Se be se ipitša Barutwana ba Beibele. Sehlopha seo e be e se batho “ba bohlale le ba tlhaologanyo” bao Jesu a boletšego gore ba be ba tla utelwa tsebo. (Mat. 11:25) E be e le batho ba ikokobeditšego bao ba bego ba tloga ba kganyoga go dira thato ya Modimo. Ba ile ba bala, ba ahlaahla le go naganišiša ka Mangwalo ka kelohloko gomme ba rapela. Le gona ba ile ba bapetša dikarolo tša Beibele gomme ba hlahloba ditaba tše dingwe tšeo di bego di ngwadilwe ke bao ba bego ba šetše ba dirile nyakišišo ka ditaba tše bjalo. Ganyenyane-ganyenyane, Barutwana ba ba Beibele ba ile ba thoma go kwešiša ditherešo tšeo di bego di širetše ka nywagakgolo.

5. Morero wa lelokelelo la dipampišana tše bitšwago The Old Theology e be e le ofe?

5 Gaešita le ge Barutwana ba Beibele ba be ba thabetše dilo tšeo ba bego ba ithuta tšona, ga se ba ka ba dumelela gore tsebo yeo ba sa tšwago go e hwetša e ba dire gore ba ikgogomoše; le gona ga se ba ka ba itheta ka gore ke bona ba hweditšego thuto e mpsha. (1 Bakor. 8:1) Go e na le moo, ba ile ba gatiša lelokelelo la dipampišana tšeo di bitšwago The Old Theology. Morero wa bona e be e le go dira gore babadi ba tlwaelane le ditherešo tša Mangwalo tšeo di bego di le ka Beibeleng. Pampišana ya pele gare ga tšona e ile ya tšweletša “ditaba tše oketšegilego tšeo motho a bego a ka di bala gore a ithute Beibele, ka morero wa gore a lahle ditšo ka moka tša batho tša maaka gomme a boele thutong ya mathomong ya Morena wa rena le baapostola ba gagwe.”—The Old Theology, No. 1, April 1889, letl. 32.

6, 7. (a) Ke ditherešo dife tšeo re thušitšwego go di kwešiša go tloga ka bo-1870? (b) Ke ditherešo dife tšeo wena o thabetšego go ithuta tšona?

6 Tšeo ruri ke ditherešo tše di kgahlišago tšeo di ilego tša utollwa go tloga nakong yeo ya ge sehlopha seo se senyenyane se be se kopana nywageng ya ka godimo ga e 100 e fetilego! * Ga se ditherešo tše di tšwafišago tša dithuto tšeo borathutatumelo ba ka ngangišanago ka tšona. Ke ditherešo tše di thabišago le tšeo di lokollago motho e bile di re nea morero bophelong le go re dira gore re phophome ka lethabo le kholofelo. Di re thuša gore re tsebe Jehofa—semelo sa gagwe se se kgahlišago le merero ya gagwe. Le gona di re bontšha gabotse tema yeo Jesu a e kgathago, tša re hlalosetša lebaka leo a ilego a phela gomme a hwa, tša ba tša re botša seo a se dirago gona bjale. Ditherešo tše tše bohlokwahlokwa di utolla lebaka leo Modimo a dumelelago bokgopo, lebaka leo re hwago, kamoo re swanetšego go rapela ka gona le tsela yeo re ka thabago e le ka kgonthe.

7 Ga bjale re ka kgona go kwešiša seo se bolelwago ke diporofeto tšeo di ilego tša dula di “tswaleletšwe” ka nywaga e mentši eupša e le tšeo ga bjale di phethagalago mo mehleng ye ya bofelo. (Dan. 12:9) Tšona di akaretša tšeo di hwetšwago ka Mangwalong, kudukudu tšeo di lego ka Diebangeding le ka pukung ya Kutollo. Le gona Jehofa o re thušitše go kwešiša ditiragalo tšeo re bego re ka se kgone go di bona ka mahlo a rena—go bewa ga Jesu sedulong sa bogoši, ntwa yeo e lwelwego legodimong gotee le go lahlelwa ga Sathane lefaseng. (Kut. 12:7-12) Godimo ga moo, Modimo o re neile le temogo ya gore re kwešiše seo se bolelwago ke dilo tšeo re kgonago go di bona—dintwa, ditšhišinyego tša lefase, mauba a malwetši, tlhaelelo ya dijo gotee le batho ba go se boife Modimo bao ba kgathago tema gore mehla ye e be ya “dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.”—2 Tim. 3:1-5; Luka 21:10, 11.

8. Re leboga mang ka baka la dilo tšeo re di bonego le tšeo re di kwelego?

8 Go bonolo go rena go kwešiša mantšu ao Jesu a a boditšego barutiwa ba gagwe a rego: “Go thaba mahlo a bonago dilo tšeo le di bonago. Gobane ke re go lena: Baporofeta ba bantši le dikgoši tše dintši ba be ba dumile go bona dilo tše le di bonago eupša ga se ba ka ba di bona, le go kwa dilo tše le di kwago eupša ga se ba ka ba di kwa.” (Luka 10:23, 24) Re leboga Jehofa Modimo ge a re dumeletše go bona dilo tše bjalo le go di kwa. E bile re tloga re leboga gore “mothuši,” e lego moya o mokgethwa wa Modimo, o rometšwe go hlahla balatedi ba Jesu “therešong ka moka”! (Bala Johane 16:7, 13.) Anke ka mehla re tšeeleng “tsebo ya therešo” godimo gomme re e abeleng ba bangwe ka bolokologi!

“BA BANTŠI” BA AMOGELA “TSEBO YA THEREŠO”

9. Ke taletšo efe yeo e ilego ya tšwelela ka tokollong ya April 1881 ya makasine wo?

9 Ka April 1881, e lego nywaga ya ka tlase ga e mebedi ka morago ga go gatišwa ga tokollo ya pele ya Morokami, sehlogo se sengwe ka makasineng wo se ile sa tsebatša gore go nyakega bagoeledi ba 1 000. Sehlogo seo se itše: “Go bao ba ka kgonago go diriša seripa sa nako ya bona goba go feta moo modirong wa Morena feela, go na le thulaganyo yeo re e šišinyago . . . , ya gore: Eyang metseng e megolo goba e menyenyane, go ithekgile ka bokgoni bja lena, le le Babapatši ba dipuku tša bodumedi goba Baebangedi, ke moka le nyake Bakriste ba botegago mo gohle, bao bontši bja bona le tlago go ba hwetša ba fišegela Modimo, eupša ba se na tsebo e nepagetšego; le ba tsebiše mahumo a botho bja Tatago Rena gotee le mabotse a lentšu la Gagwe.”

10. Batho ba ile ba arabela bjang taletšong ya gore go nyakega baboledi ba nako e tletšego?

10 Taletšo yeo e ile ya bontšha gore Barutwana ba Beibele ba be ba lemoga gore mošomo o bohlokwa wa Bakriste ba therešo e be e le wa go bolela ditaba tše dibotse. Ka nako yeo, e be e le feela batho ba makgolo a sego kae bao ba bego ba eba gona dibokeng tša Barutwana ba Beibele, ka gona bao ba ilego ba arabela taletšong yeo e be e se palo yeo e bego e letetšwe. Eupša bontši bja batho ka morago ga gore ba bale pampišana goba makasine, ba ile ba lemoga gore seo e be e le therešo gomme ba tšeela taletšo yeo godimo gateetee. Ka mohlala, ka morago ga gore mmadi yo mongwe yo a tšwago London, Engelane, a bale Morokami le pukwana yeo e gatišitšwego ke Barutwana ba Beibele, o ile a ngwala ka 1882 gore: “Hle nthuteng kamoo nka bolelago ditaba tše le seo nka se bolelago e le gore ke phethagatše mošomo o šegofaditšwego woo Modimo a nyakago gore o dirwe.”

11, 12. (a) Morero wa rena o swana bjang le wa babapatši ba dipuku tša bodumedi? (b) Babapatši ba dipuku tša bodumedi ba ile ba hloma bjang “diklase,” goba diphuthego?

11 Ka ngwaga wa 1885, Barutwana ba Beibele ba ka bago 300 ba be ba hlankela e le babapatši ba dipuku tša bodumedi. Morero wa badiredi bao ba nako e tletšego o be o swana le wa rena lehono, e lego wa go dira batho barutiwa ba Jesu Kriste. Eupša mekgwa yeo ba bego ba e diriša e be e fapane le ya rena. Rena lehono re ithuta le motho Beibele ka go lebanya, re mo ruta yona re lebantše difahlego. Ke moka re laletša morutwana wa Beibele gore a kopanele le phuthego yeo e šetšego e hlomilwe. Mehleng ya pele, babapatši ba dipuku tša bodumedi ba be ba sepedišetša batho dipuku gomme ba kgobokanya bao ba thabelago ke moka ba ithuta le bona Mangwalo e le sehlopha. Go e na le gore ba ithute le motho ka o tee ka o tee, ba be ba hloma “diklase,” goba diphuthego.

12 Ka mohlala, ka 1907 sehlopha se sengwe sa babapatši ba dipuku tša bodumedi se ile sa tsena motseng o mongwe gore se nyake batho bao ba šetšego ba na le dikopi tša Millennial Dawn (yeo gape e bitšwago Studies in the Scriptures). Morokami o begile gore: “Batho ba [bao ba thabelago] ba ile ba swarelwa seboka se senyenyane go le lengwe la magae a bona. Mmapatši yo mongwe wa dipuku tša bodumedi o ile a bolela le bona ka Thulaganyo ya Modimo ya Mabaka letšatšing ka moka la Sontaga, gomme Sontaga se se latetšego a ba kgothaletša gore ba be le diboka ka mehla.” Ka 1911, bana babo rena ba ile ba beakanya thulaganyo ye lefsa. Badiredi ba kgethegilego ba basepedi ba 58 ba ile ba nea dipolelo tša phatlalatša nageng ka moka ya United States le ya Canada. Bana ba babo rena ba be ba tšea maina le diaterese tša batho ba thabelago bao ba bego ba eba gona dipolelong tša phatlalatša gomme ba rulaganya go kopana le bona magaeng a bona e le gore ba hlome “diklase” tše difsa. Ka 1914, go be go na le diphuthego tše 1 200 tša Barutwana ba Beibele lefaseng ka bophara.

13. Ke eng seo se go kgahlago ka go ata ga “tsebo ya therešo” lehono?

13 Lehono, go na le diphuthego tše ka bago 109 400 go dikologa lefase, e bile bana babo rena le dikgaetšedi ba ka bago 895 800 ba hlankela e le babulamadibogo. Ga bjale batho ba ka bago ba dimilione tše seswai ba amogela “tsebo ya therešo,” ba e diriša maphelong a bona. (Bala Jesaya 60:22.) * Seo se tloga se kgahliša kudu, ka ge Jesu a boletše gore barutiwa ba gagwe ba be ba tla ‘hloiwa ke batho bohle’ ka baka la leina la gagwe. O ile a oketša ka gore balatedi ba gagwe ba be ba tla tlaišwa, ba golegwa gaešita le go bolawa. (Luka 21:12-17) Go sa šetšwe kganetšo ya Sathane, ya batemona ba gagwe le ya baganetši bao ba lego gona gare ga batho, batho ba Jehofa ba atlegile ka tsela e makatšago ge ba dutše ba phetha thomo ya bona ya go dira barutiwa. Lehono, ba bolela ditaba tše dibotse “lefaseng ka moka,” go tloga mafelong a fišago tšhiritšhiri go fihla go ao a tonyago kudu, dithabeng, maganateng, ditoropong le dinagamagaeng tša kgolekgole. (Mat. 24:14) Re be re ka se fihlelele seo ka ntle le go thekgwa ke Modimo.

“TSEBO YA THEREŠO” E A “ATA”

14. “Tsebo ya therešo” e atišitšwe bjang ka dikgatišo tša rena?

14 “Tsebo ya therešo” e atišitšwe ke ba bantši bao ba tsebatšago ditaba tše dibotse. Le gona e atile ka go phatlalatšwa ga dikgatišo tša rena. Ka July 1879, Barutwana ba Beibele ba ile ba gatiša tokollo ya pele ya makasine wo, woo o bego o bitšwa Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence. Tokollo yeo, e lego yeo e bego e gatišitšwe ke feme e itšego, e be e gatišitšwe ka dikopi tše 6 000 ka Seisemane feela. Charles Taze Russell wa nywaga e 27 o ile a kgethwa gore e be morulaganyi, gomme Barutwana ba bangwe ba bahlano ba Beibele ba ngwala ka mehla dihlogo tše dingwe tša makasine wo. Ga bjale Morokami o gatišwa ka maleme a 195. Ke makasine woo o phatlalatšwago go feta dimakasine ka moka mo lefaseng, gomme tokollo e nngwe le e nngwe e gatišwa ka dikopi tše 42 182 000. Makasine wa bobedi ka bogolo ke mogwera wa wona e lego Phafoga! yeo tokollo e nngwe le e nngwe ya yona e gatišwago ka dikopi tše 41 042 000 ka maleme a 84. Go oketša moo, ngwaga le ngwaga go gatišwa dipuku le Dibeibele tše ka bago dimilione tše 100.

15. Modiro wa rena wa go gatiša o thekgwa bjang ka tša ditšhelete?

15 Modiro wo o mogolo o thekgwa ka meneelo ya boithatelo. (Bala Mateo 10:8.) Taba yeo ka boyona e makatša bao ba šomago ka go gatiša dingwalwa bao ba tsebago gabotse ditshenyagalelo tša metšhene ya go gatiša, pampiri, enke le ditlabakelo tše dingwe. Ngwanabo rena yo mongwe yoo boikarabelo bja gagwe e lego go reka ditlabakelo tša mokgatlo tša go gatiša o itše: “Batho bao ba etelago mafelo a rena a go gatiša ba šala ba ahlame ge ba ekwa gore mafelo a rena ao a gatetšego pele ka tša thekinolotši le ao a tšweletšago dikgatišo tše dintši ka tsela ye a thekgwa ka meneelo ya boithatelo. Le gona ba makatšwa ke gore bontši bja batho bao ba šomago Bethele ke bafsa e bile ba thabile.”

GO TSEBA MODIMO GO TLA TLALA LEFASE

16. Morero wa gore “tsebo ya therešo” e tsebje ke ofe?

16 “Tsebo ya therešo” e atile ka baka la morero o mobotse. Thato ya Modimo ke gore “mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.” (1 Tim. 2:3, 4) Jehofa o nyaka gore batho ba tsebe therešo e le gore ba ka mo rapela ka tsela ya maleba gomme a ba šegofatše. Ka go dira gore “tsebo ya therešo” e tsebje, Jehofa o kgobokeditše mašaledi a botegago a Bakriste ba tloditšwego. Le gona o kgoboketša “lešaba le legolo” go tšwa “ditšhabeng tšohle, melokong yohle, merafong yohle le malemeng ohle,” e lego leo le nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego mo lefaseng.—Kut. 7:9.

17. Go gola ga borapedi bja therešo go šupa eng?

17 Go gola ga borapedi bja therešo nywageng ya ka godimo ga e 130 e fetilego go re lebiša phethong e sa ganetšegego ya gore Modimo le Kgoši yeo a e kgethilego, Jesu Kriste, ba be ba dutše ba thekga bahlanka ba Jehofa mo lefaseng—ba ba hlahla, ba ba šireletša, ba ba rulaganya le go ba ruta. Go gola ga bona go gatelela therešo ya gore dikholofetšo tša Jehofa tša nakong e tlago di tla phethagatšwa. “Lefase le tla tlala tsebo ya Jehofa go etša ge meetse a khurumeditše lewatle.” (Jes. 11:9) Ka nako yeo batho ba tla thabela ditšhegofatšo tše dintši e le ruri!

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 O tla holega kudu ge o ka bogela DVD ya Jehovah’s Witnesses—Faith in Action, Part 1: Out of Darkness le ya Jehovah’s Witnesses—Faith in Action, Part 2: Let the Light Shine.

^ ser. 13 Bona puku ya Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka II, letlakala 320.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 6]

Barutwana ba Beibele e be e le batho ba ikokobeditšego bao ba bego ba kganyoga ka dipelo tša bona ka moka go dira thato ya Modimo

[Seswantšho go letlakala 7]

Jehofa o tšeela godimo maiteko ao o a dirago go phatlalatša “tsebo ya therešo” ya Modimo