1, 2. Batho ba bantši ba lebeletšane le mathata afe, eupša bahlanka ba Modimo bona ba kganyoga eng?

RE PHELA nakong ya mathata. Lefase le tletše ka dikotsi. Ditšhišinyego tša lefase, di-tsunami, mello ya hlaga, mafula, dithabamollo le madimo di baketše batho tshenyo e kgolo. Go oketša moo, mathata a lapa le maemo a thata a tlišeditše batho poifo le manyami. Ka kgonthe “nako le ditiragalo tšeo di sa letelwago” di re wela ka moka.—Mmo. 9:11.

² Bahlanka ba Modimo ka moka ba kgonne go lebeletšana le maemo a bjalo a gateletšago. Lega go le bjalo, re nyaka go ikemišetša go lebana le mathata le ge e le afe ao re ka kopanago le ona nakong e tlago ge bofelo bja tshepedišo ye bo dutše bo batamela. Re ka lebeletšana bjang le ditlhohlo tše gomme tša se re fenye? Ke eng seo se tlago go re thuša go lebeletšana le mathata a lehono ka sebete?

3. Go etša ge go bontšhitšwe go Baroma 15:4, re ka homotšwa bjang ge re lebeletšane le maemo a gateletšago?

³ Gaešita le ge maemo a thata a kgoma batho kudu go feta le ge e le neng pele, mathata a gateletšago ga se la mathomo a wela batho. Anke re boneng seo re ka ithutago sona go ba bangwe ba bahlanka ba Modimo bao ka katlego ba bontšhitšego sebete bophelong nakong e fetilego.—Baroma 15:4.

4. Dafida o ile a kgotlelela mathata afe, gona o thušitšwe ke eng?

⁴ Nagana ka Dafida. Magareng ga dilo tše dingwe, o ile a swanelwa ke go kgotlelela kgalefo ya kgoši, go hlaselwa ke lenaba, go thopša ga basadi ba gagwe, go radiiwa ke bagwera ba gagwe le go gateletšega maikwelong. (1 Sam. 18:8, 9; 30:1-5; 2 Sam. 17:1-3; 24:15, 17; Ps. 38:4-8) Dipego tša Beibele tša bophelo bja Dafida di bontšha gabotse bohloko bjo bo bakilwego ke mathata ao. Lega go le bjalo, ga se tša fokodiša tumelo ya gagwe. O ile a bolela a na le  tumelo e tiilego gore: “Jehofa ke sebo sa bophelo bja ka. Ke tla tšhoga mang?”—Ps. 27:1; bala Psalme 27:5, 10.

5. Aborahama le Sara ba thušitšwe ke eng go lebeletšana le bophelo bjo thata?

⁵ Aborahama le Sara ba feditše nako e ntši ya bophelo bja bona ba dula ditenteng e le badiiledi dinageng tše šele. Bophelo bo be bo se bonolo go bona ka mehla. Lega go le bjalo, ba ile ba ikemišetša go lebeletšana le dilo tše bjalo ka tlala le dikotsi go tšwa ditšhabeng tšeo di bego di ba dikologile. (Gen. 12:10; 14:14-16) Ba kgonne bjang go dira se? Lentšu la Modimo le re botša gore Aborahama “o be a letetše motse wo o nago le metheo ya kgonthe, woo mohlami le moagi wa wona e lego Modimo.” (Baheb. 11:8-10) Aborahama le Sara ba ile ba dula ba nagana ka dilo tšeo di letšego ka pele, ba se dumelele lefase leo le ba dikologilego le fokodiša tumelo ya bona.

6. Re ka ekiša bjang Jobo?

⁶ Jobo o ile a lebana le dikgateletšo tše kgolo. Akanya gore o ile a ikwa bjang ge dilo ka moka di be di bonagala di sa mo sepelele gabotse bophelong bja gagwe. (Jobo 3:3, 11) Seo se ilego sa befiša ditaba le go feta ke gore o be a sa kwešiše ka botlalo lebaka leo ka lona dilo tšeo ka moka di bego di mo diragalela. Lega go le bjalo, ga se a ka a hwa matwa. O ile a kgomarela potego ya gagwe le tumelo ya gagwe go Modimo. (Bala Jobo 27:5.) A mohlala o mobotse gakaakaang woo re ka o ekišago!

7. Paulo o ile a lebeletšana le eng ge a be a hlankela Modimo, eupša ke eng seo a se lemogilego seo se mo thušitšego go tšwela pele a na le sebete?

⁷ Le gona, nagana ka mohlala wa moapostola Paulo. O ile a lebeletšana le ‘dikotsi tša motseng, dikotsi tša lešokeng le dikotsi tša lewatleng.’ O boletše ka ‘tlala le lenyora, go tonya le go se be le diaparo.’ Paulo o ile a ba a bolela ka go fetša ‘bošego le mosegare a le bodibeng bja lewatle,’ mohlomongwe ka baka la gore a ile a robegelwa ke sekepe. (2 Bakor. 11:23-27) Go sa šetšwe dilo tše ka moka, ela hloko boemo bja kgopolo bjo a bo bontšhitšego ka morago ga ge a lebane le lehu ge a hlankela Modimo ge a re: “Se e be e le gore re se ke ra ipota, eupša re bote Modimo yo a tsošago bahu. O re hlakodišitše selong se segolo gakaalo sa go swana le lehu e bile o tla re hlakodiša.” (2 Bakor. 1:8-10) Ke batho ba sego kae bao ba ilego ba lebeletšana le ditiragalo tše dintši tše di sa kgahlišego go etša Paulo. Lega go le bjalo, ba bantši ba rena re ikwa ka tsela e swanago le ya gagwe gomme mohlala wa gagwe wa go ba le sebete o ka re homotša.

8. Mathata a lehono a ka re kgoma bjang? Bontšha.

⁸ Lefaseng la lehono leo le tletšego ka dikotsi, ditlhohlo le dikgateletšo, batho ba bantši ba ikwa ba imelwa. Gaešita le Bakriste ba bangwe ba ile ba ikwa ka tsela yeo. Lani, * yo a bego a thabela tirelo ya nako e tletšego le monna wa gagwe kua Australia, o bolela gore ge a be a hwetša gore o swerwe ke kankere ya matswele, go be go tloga go tšhoša gomme a ikwa eka o rathilwe ke legadima. O re: “Dikalafo tša kankere di ile tša ntira gore ke babje kudu, le gona ke be ke ikwa eka ga ke na mohola.” Ka nako e swanago, Lani o be a swanetše go hlokomela monna wa gagwe, yoo a bego a sa tšwa go buiwa mokokotlong. Ge e ba re ikhwetša re le boemong bjo bjalo, re ka dira eng?

9, 10. (a) Ke eng seo re sa swanelago go dumelela Sathane a re dira sona? (b) Re ka lebeletšana bjang le therešo yeo go boletšwego ka yona go Ditiro 14:22?

⁹ Ke mo gobotse go gopola gore Sathane o nyaka go fokodiša tumelo ya rena a diriša dilo tšeo di re tlaišago. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go mo dumelela gore a re amoge lethabo ka tsela ye. Diema 24:10 e re: “Na o ipontšhitše o nyamile letšatšing la tlalelo? Gona matla a gago a tla hlaela.” Go naganišiša ka mehlala ya ka Beibeleng e bjalo ka yeo go boletšwego ka yona pejana go tla re thuša gore re rape sebete ge re lebeletšane le mathata.

 ¹⁰ Le gona ke mo gobotse go dula re gopola gore re ka se kgone go fediša mathata ka moka. Ge e le gabotse, re ka letela go lebeletšana le ona. (2 Tim. 3:12) Ditiro 14:22 e re botša gore: “Re swanetše go tsena mmušong wa Modimo ka ditlaišego tše dintši.” Go e na le go ikwa o nyemile moko, go re’ng o sa lebelele mathata e le sebaka sa go bontšha sebete seo se theilwego tumelong ya gago ya gore Modimo a ka kgona go go thuša?

11. Re ka phema bjang go fenywa ke mathata a bophelo?

¹¹ Re swanetše go dula re nagana ka dilo tše dibotse. Lentšu la Modimo le re botša gore: “Pelo e thabilego e ediša sefahlego, eupša moya o a nyama ge pelo e kwele bohloko.” (Die. 15:13) Ke kgale banyakišiši ba tša kalafo ba lemogile gore go nagana ka dilo tše dibotse go ka fodiša motho. Balwetši ba bantši bao ba neilwego diphilisi tšeo di bonagalago eka di a thuša, ba ile ba ikwa ba imologile feela ka gobane ba be ba nagana gore diphilisi tšeo di a ba hola. Ka lehlakoreng le lengwe, ge balwetši bao ba neilwego diphilisi ba nagana gore di ka se ba hole, ba ile ba ikwa ba sa holege. Boemo bja molwetši bja tša maphelo bo ile bja mpefala feela ka gobane a boditšwe gore seokobatši seo se tla ba le ditlamorago tše sa kgahlišego. Ge motho a dula a nagana ka maemo ao a ka se kgonego go a fetoša, a ka feleletša a nyemile moko. Se se kgahlišago ke gore Jehofa o re nea thušo ya kgonthe. Gaešita le dinakong tša kotsi, o re nea thušo ya kgonthe ka kgothatšo yeo e hwetšwago ka Lentšung la gagwe, ka thekgo yeo re e hwetšago go bana babo rena le dikgaetšedi gotee le ka matla ao a hwetšagalago ka moya o mokgethwa. Go dula re nagana ka dilo tše go tla dira gore re be le mahlahla. Go e na le gore motho a dule a nagana ka ditiragalo tše di sa kgahlišego, o swanetše go dira sohle seo o ka se kgonago gore a lebeletšane le bothata bjo bongwe le bjo bongwe bjo bo tšwelelago gomme a phegelele dilo tše dibotse bophelong bja gagwe.—Die. 17:22.

12, 13. (a) Ke eng seo se thušitšego bahlanka ba Modimo go kgotlelela ditlamorago tša dikotsi tša tlhago? Bontšha. (b) Dinakong tša kotsi, re ka bona bjang gore selo se bohlokwa kudu bophelong bja motho ke sefe?

¹² Morago bjale, go bile le dikotsi tše dikgolo dinageng tše dingwe. Seo se lemogegago ke gore bana babo rena ba bantši ba ile ba kgotlelela ka tsela e makatšago. Se ga se bolele gore go be go le bonolo. Mathomong a 2010, tšhišinyego e kgolo ya lefase le tsunami kua Chile di ile tša senya magae le diphahlo tše dintši tša bana babo rena, gomme maemong a mangwe ba lobile dilo tšeo ba bego ba iphediša ka tšona. Go sa šetšwe se, bana babo rena ba ile ba tšwela pele moyeng. Samuel, yoo legae la gagwe le ilego la senyega ka mo go feletšego, o itše: “Gaešita le maemong a ao a sa kgahlišego, nna le mosadi wa ka le ka mohla ga se ra ka ra kgaotša go ba gona dibokeng le modirong wa boboledi. Ke nagana gore go dira dilo tše go re thušitše gore re se be tlalelong.” Bona gotee le ba bangwe ba bantši ga se ba ka ba gadima morago, eupša ba ile ba tšwela pele ka tirelo ya Jehofa.

¹³ Ka September 2009, karolo ya ka godimo ga 80 lekgolong ya Manila, Philippines, e ile ya aparelwa ke mafula. Monna yo mongwe wa mohumi yo a lobilego dilo tše dintši o itše: “Mafula ga a ba le kgethollo, a ile a tlišetša badiidi le bahumi mathata le tlaišego.” Se se re gopotša keletšo e bohlale ya Jesu ge a re: “Ipolokeleng matlotlo legodimong, moo tshwele le ge e le ruse di sa jego, le moo mahodu a sa thubego a utswa.” (Mat. 6:20) Go thea maphelo a rena dilong tše di bonagalago, tšeo di ka nyamelago ka bjako, gantši go feleletša ka manyami. Ruri ke gabohlale gore maphelong a rena re etiše pele tswalano ya rena le Jehofa, yeo e ka dulago e le gona go sa šetšwe seo se re diragalelago!—Bala Baheberu 13:5, 6.

14. Re na le mabaka afe a gore re be le sebete?

¹⁴ Jesu o ile a dumela gore go be go tla ba le mathata nakong ya go ba gona ga gagwe, eupša o itše: “Le se ke la tšhoga.” (Luka 21:9)  Re na le mabaka a gore re be le sebete ka ge re thekgwa ke Kgoši ya rena e lego Jesu le Mmopi wa legohle. Paulo o kgothaditše Timotheo ka gore: “Modimo ga se a re nea moya wa bofšega, eupša o re neile wa matla le lerato le wa go hlaphogelwa monaganong.”—2 Tim. 1:7.

15. Nea mehlala ya kgodišego yeo e bontšhitšwego ke bahlanka ba Modimo gomme o hlalose kamoo le rena re ka bontšhago sebete se swanago.

¹⁵ Ela hloko a mangwe a mantšu ao a boletšwego ke bahlanka ba Modimo bao ba bego ba na le kgodišego e tiilego. Dafida o itše: “Jehofa ke matla a ka le kotse ya ka. Pelo ya ka e mmotile, le gona ke thušitšwe, moo pelo ya ka e hlalalago.” (Ps. 28:7) Paulo o ile a bontšha kgodišego e sa šišinyegego, ge a re: “Dilong tše tšohle re tšwa re fentše ka mo go feletšego ka yena yo a re ratilego.” (Baroma 8:37) Ka tsela e swanago, ge Jesu a be a lebeletšane le kotsi, ga go pelaelo gore o ile a bontšha gore o be a na le tswalano e tiilego le Modimo, ge a re: “Ga ke noši gobane Tate o na le nna.” (Joh. 16:32) Re lemoga eng mantšung a? A bontšha gore re swanetše go bota Jehofa ka go se šišinyege. Go dula re holofela Modimo ka tsela e swanago go tla re nea sebete sa go lebeletšana le mathata le ge e le afe a lehono.—Bala Psalme 46:1-3.

16. Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa gore re ithute Lentšu la Modimo?

¹⁶ E le gore Mokriste a be le sebete, ga se a swanela go ithekga ka bohlale bja gagwe. Go e na le moo, o swanetše go tseba Modimo le go ithekga ka yena. Re ka dira se ka go ithuta Lentšu la gagwe le le ngwadilwego, e lego Beibele. Kgaetšedi yo mongwe yo a gateletšegilego o hlalosa seo se mo thušago, ka gore: “Ke dula ke bala ditemana tšeo di homotšago ka mo go kgethegilego.” Na re dirišitše tlhahlo ya gore re beele nako ka thoko gore re be le borapedi bja lapa ka mehla? Go dira dilo tše go tla re thuša go ba le boemo bja kgopolo bja mopsalme, yo a ilego a re: “Molao wa gago ke o rata gakaakang! Ke nagana ka wona letšatši ka moka.”—Ps. 119:97.

17. (a) Ke tokišetšo efe yeo e ka re thušago go dula re na le sebete? (b) Nea mohlala wa kamoo phihlelo yeo e lego ka dikgatišong tša rena e ilego ya go thuša.

¹⁷ Re na le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng tšeo di nago le tsebišo yeo e matlafatšago kholofelo ya rena go Jehofa. Bana babo rena ba bantši ba ile ba hwetša diphihlelo tše di gatišitšwego dimakasineng tša rena e le tšeo di thušago kudu. Kgaetšedi yo mongwe yo a tšwago kua Asia yo a swerwego ke bolwetši bja go fetofetoga ga maikwelo bja bipolar o be a thabišitšwe ke phihlelo yeo a e badilego ya ngwanabo rena yo e kilego ya ba moromiwa, yoo a ilego a lebeletšana ka katlego le bolwetši bjoo. Kgaetšedi yoo o ngwadile gore: “Phihlelo yeo e nthušitše go kwešiša bothata bja ka gomme ya nnea kholofelo.”

18. Ke ka baka la’ng re swanetše go diriša tokišetšo ya thapelo?

¹⁸ Thapelo e ka re thuša. Tokišetšo ye e ka  thuša maemong ka moka. Moapostola Paulo o ile a gatelela bohlokwa bja tokišetšo ye ka gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga; ke moka khutšo ya Modimo yeo e fetago kwešišo yohle ya batho e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano ka Kriste Jesu.” (Bafil. 4:6, 7) Na re diriša tokišetšo ye ka botlalo e le gore re hwetše matla ge re lebeletšane le mathata? Alex, e lego ngwanabo rena yo a tšwago Brithania yoo a gateletšegilego ka nako e telele, o itše: “Go boledišana le Jehofa ka thapelo le go mo theetša ka go bala Lentšu la gagwe go nthušitše kudu.”

19. Re swanetše go ba le pono efe ka go ba gona dibokeng tša Bokriste?

¹⁹ Tokišetšo e nngwe yeo e re thušago ke ya gore re be gona dibokeng. Mopsalme o ngwadile gore: “Moya wa ka o hlologetše malapa a Jehofa e bile o a goletše kudu.” (Ps. 84:2) Na re ikwa ka tsela e swanago? Lani, yoo go boletšwego ka yena pejana, o hlalosa tsela yeo a lebelelago go ba ga gagwe dibokeng tša Bokriste ka gore: “Go ba gona dibokeng e be e se taba ya boikgethelo. Ke be ke tseba gore ke swanetše go ba moo ge e ba ke letetše gore Jehofa a nthuše go kgotlelela boemo bjoo.”

20. Go tšea karolo modirong wa boboledi go tla re thuša bjang?

²⁰ Le gona re hwetša sebete ka go dula re le mafolofolo modirong wa go bolela ka Mmušo. (1 Tim. 4:16) Kgaetšedi yo mongwe yo a tšwago Australia yo a ilego a lebeletšana le mathata a mantši, o re: “Go dira boboledi e be e le selo sa mafelelo bophelong bja ka, eupša mogolo yo mongwe o ile a nkgopela gore ke sepele le yena tšhemong. Ke ile ka sepela le yena. Jehofa o swanetše go ba a be a nthuša; nako le nako ge ke be ke tšea karolo bodireding, ke be ke ikwa ke thabile kudu.” (Die. 16:20) Ba bantši ba ile ba hwetša gore ba matlafala tumelong ge ba thuša batho ba bangwe go aga tumelo go Jehofa. Ka go dira seo, ga ba dulele go nagana ka mathata a bona eupša ba dula ba bea menagano ya bona dilong tše bohlokwa kudu.—Bafil. 1:10, 11.

21. Re na le kgodišego efe mabapi le mathata ao re lebeletšanago le ona?

²¹ Jehofa o re neile dilo tše dintši tšeo di ka re thušago go lebeletšana le mathata a lehono ka sebete. Ka go diriša ditokišetšo tše ka moka le ka go naganišiša le go ekiša mehlala e mebotse ya bahlanka ba Modimo ba nago le sebete, re na le kgodišego ya gore re ka lebeletšana le mathata ka katlego. Gaešita le ge mathata a sa dutše a ka re wela ge bofelo bja tshepedišo ye bo batamela, re ka ikwa go etša Paulo, yo a itšego: “Re lahlelwa fase ke mathata, eupša ga re senywe. . . . Ga re lape.” (2 Bakor. 4:9, 16) Ka thušo ya Jehofa, re ka lebeletšana le mathata a lehono ka sebete.—Bala 2 Bakorinthe 4:17, 18.