Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o badile ka kelohloko ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Re ka tima bjang mollo wa go bolela ka go se šetše?

Re swanetše go hlahloba seo se lego ka dipelong tša rena. Go e na le gore re swaye ngwanabo rena diphošo, go re’ng re sa hlahlobišiše seo se dirilego gore a itshware ka tsela yeo? Na mohlomongwe re mo swaya diphošo ka baka la ge re nyaka go itira ba ba kaone? Go oketša moo, go swaya motho yo mongwe diphošo go ka gakatša boemo.—8/15, letlakala 21.​—8/15, letlakala 21.

Melao yeo Modimo a bego a e neile Baisiraele e bontšha bjang tsela yeo basadi ba swanetšego go swarwa ka yona?

Basadi ba Isiraele ba be ba na le tokologo e kgolo, e bile ba be ba hwetša thuto. Ba be ba swanetše go godišwa le go hlompša, e bile ditshwanelo tša bona di šireletšwe.—9/1, matlakala 5-7.

Ke ditiragalo dife tšeo di swanetšego go direga kgauswinyane tšeo di tswalanago le go thoma ga letšatši la Jehofa?

Go tla ba le mogoo wa gore: “Go na le khutšo le polokego!” Ditšhaba di tla hlasela Babilona o Mogolo gomme di e fediše. Batho ba Modimo ba tla hlaselwa. Ntwa ya Haramagedone e tla thoma gomme ya latelwa ke go lahlelwa ga Sathane le batemona ba gagwe sekoting.—9/15, letlakala 4.

Re holega bjang ka go se tsebe nako ya go tla ga bofelo?

Go se tsebe ga rena letšatši goba iri tša go lebanya go re dumelela gore re utolle seo se lego ka dipelong tša rena. Go re nea sebaka sa go thabiša pelo ya Modimo. Go re tutueletša gore re phele maphelo a boikgafo gomme go re thuša gore re ithekge ka mo go feletšego ka Modimo le Lentšu la gagwe. Godimo ga moo, go dumelela mathata ao re lebeletšanego le ona gona bjale gore a re otlolle.—9/15, matlakala 24-25.

Re ka diriša bjang Genesi 3:19 go thuša motho yo a dumelago thuto ya mollo wa dihele?

Temana yeo e re ge Adama a ehwa o tla boela mmung, ga e re o tla ya heleng e tukago mollo.—10/1, letlakala 13.

Ke bomang bao ba emelwago ke “dinaledi tše šupago” tšeo di lego ka seatleng sa Jesu sa le letona go Kutollo 1:16, 20?

Di emela balebeledi ba tloditšwego ka moya ka diphuthegong, e bile go ka bolelwa gore di šupa go balebeledi ka moka ka diphuthegong.—10/15, letlakala 14.

Lapa le ka swaragana bjang le dikoloto tšeo le nago le tšona?

Banyalani ba swanetše go boledišana ka bolokologi le ka boleta ka sekoloto sa bona. E tla ba mo go holago gore ba hlahlobe thulaganyo ya bona ya gona bjale ya tirišo ya tšhelete. Na ba ka oketša ditseno tša bona goba ba fokotša ditshenyagalelo tša lapa? Ba swanetše go rulaganya tsela ya go swaragana le dikoloto tša bona, mohlomongwe ka go boledišana le baadimiši ba bona ka tsela e mpsha ya go ba lefa. Eupša ba swanetše go lebelela dilo ka tsela ya kgonthe gomme ba bee tšhelete maemong a swanetšego. (1 Tim. 6:8)—11/1, matlakala 19-21.

Jesu o bontšhitše bjang boemo bja kgopolo bja boikokobetšo bjo go boletšwego ka bjona go Jesaya 50:4, 5?

Ditemana tšeo di bolela gore yoo a nago le “leleme la ba ba rutilwego” a ka se “ngangabale.” Jesu o ile a bontšha boikokobetšo, a theetša ka kelohloko seo Tatagwe a bego a mo ruta sona. Jesu o be a fišegela go ithuta ka Jehofa e bile a rata go dira seo, a latela ka kelohloko boikokobetšo bja Modimo ge a gaugela batho ba sebe.—11/15, letlakala 11.

Setempe sa poso sa Estonia sa go gopola Dihlatse tša Jehofa se hlatsetše bjang potego ya tšona?

Ka 2007, Ofisi ya Poso ya Setšhaba e ile ya ntšha setempe seo se gopolago bao ba bolailwego polaong ya molokwanarite ya Maestonia ka taelo ya Stalin. Se be se na le palo 382, e lego palo ya Dihlatse le bana ba tšona bao ba ilego ba hudušwa ka kgapeletšo ka 1951 ba išwa dikampeng tšeo go dirwago mošomo o thata ka garegare ga naga ya Russia.—12/1, matlakala 27-28.