Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dira Diphetho tša Gago ka Bohlale

Dira Diphetho tša Gago ka Bohlale

“Bota Jehofa ka pelo ya gago ka moka gomme o se ke wa ithekga ka tlhaologanyo ya gago.”—DIE. 3:5.

1, 2. Na o rata go dira diphetho, gona o ikwa bjang ka diphetho tše dingwe tšeo o kilego wa di dira?

GO DIRA diphetho! Re dira diphetho tše dintši letšatši le letšatši. O ikwa bjang ka diphetho tšeo o swanetšego go di dira? Batho ba bangwe ba rata go itirela diphetho. Ba ipotša gore ba na le tshwanelo ya go itirela diphetho, e bile ga ba nyake gore motho yo mongwe a ba direle tšona. Lega go le bjalo, go na le bao ba tšhabago go dira diphetho tše dikgolo bophelong. Ba bangwe ba tsoma keletšo dipukung goba go baeletši gomme ba diriša tšhelete e ntši gore ba hwetše tlhahlo yeo ba naganago gore ba a e hloka.

2 Ba bantši ba rena re gakanegile. Re a lemoga gore go na le dilo tšeo re ka se kgonego go di dira; eupša re leboga gore dikarolong tše dingwe bophelong re ka dira diphetho tšeo re di ratago. (Bagal. 6:5) Lega go le bjalo, re ka ba re dumela gore diphetho tše dingwe tšeo re di dirago ga se tše bohlale goba tše di holago.

3. Ke tlhahlo efe yeo e ka re thušago go dira diphetho, eupša bothata ke’ng?

3 Ka ge re le bahlanka ba Jehofa, re thabela gore o re file ditaelo tše di kwagalago dilong tše dintši tše bohlokwa bophelong. Re a tseba gore ge re latela tlhahlo e bjalo, re tla dira diphetho tšeo di ka thabišago Jehofa le go re hola. Eupša re sa dutše re ka lebeletšana le maemo ao Lentšu la Modimo le sa bolelego ka ona ka go lebanya. Re swanetše go dira’ng? Ka mohlala, re a tseba gore ga se ra swanela go utswa. (Baef. 4:28) Eupša go utswa ke’ng? Na go ithekgile ka gore motho o tšere selo se sekaakaang, ka maikemišetšo afe goba selotsoko? Re dira’ng maemong ao go se nago tlhahlo e lebanyago? Ke’ng seo se ka re hlahlago maemong a bjalo?

 DIRA DIPHETHO O HLAPHOGETŠWE MONAGANONG

4. Ke keletšo efe yeo re ka bago re ile ra e newa ge re be re nyaka go dira phetho?

4 Ge re botša Mokristegotee le rena gore re nyaka go dira phetho e bohlokwa, mohlomongwe a ka re botša gore re dire phetho yeo re hlaphogetšwe monaganong. Yeo ke keletšo e botse. Beibele e re lemoša gore re se ke ra kitimela go dira diphetho. E re: “Mang le mang yo a akgofago o wela bohloking.” (Die. 21:5) Eupša go dira diphetho re hlaphogetšwe monaganong go bolela’ng? Na go fo bolela gore re iphe nako, re je marapo a hlogo, re lebelele taba ka mahlakoreng ka moka gomme re diriše kahlolo e botse? Dilo tše ka moka di ka re thuša go dira diphetho tše dibotse, eupša go dira diphetho re hlaphogetšwe monaganong ga go felele moo.—Baroma 12:3; 1 Pet. 4:7.

5. Ke ka baka la’ng re sa hlaphogelwa monaganong ka tlhago?

5 Re swanetše go amogela gore ka moka ga rena ga se ra belegwa re hlaphogetšwe monaganong. Ka baka la’ng? Ka gobane ka moka ga rena re belegwe re na le sebe e bile re sa phethagala, ka go re’alo re ka se hlaphogelwe monaganong ka mo go feletšego. (Ps. 51:5; Baroma 3:23) Go tlaleletša moo, bontši bja rena re kile ra ba gare ga bao ba ‘foufaditšwego’ ke Sathane; re be re sa tsebe Jehofa le ditekanyetšo tša gagwe tša go loka. (2 Bakor. 4:4; Tito 3:3) Ka gona, ge re ka dira diphetho go ya ka seo rena re bonago se lokile e bile se se na bothata, go sa šetšwe gore re tla ba re naganišišitše ka kelohloko gakaakang, re tla ba re iphora.—Die. 14:12.

6. Ke’ng seo se ka re thušago go hlaphogelwa monaganong?

6 Le ge ka tlhago re sa hlaphogelwa monaganong, Tatago rena wa legodimong Jehofa o phethagetše. (Doit. 32:4) Ka go rata o dirile gore re kgone go nagana gabotse le go ithuta go hlaphogelwa monaganong. (Bala 2 Timotheo 1:7.) Ka ge re le Bakriste, re nyaka go nagana gabotse gomme re dire diphetho tše bohlale. Re swanetše go laola menagano ya rena le maikwelo a rena gomme re ekiše tsela yeo Jehofa a naganago ka yona, a ikwago ka yona le yeo a dirago dilo ka yona.

7, 8. Anega phihlelo yeo e bontšhago gore motho a ka kgona go dira phetho e botse le ge a gatelelwa goba go le thata.

7 Ela hloko mohlala wo. Bafaladi ba bangwe ba tlwaetše go iša masea a bona gae gore a yo godišwa ke ba leloko e le gore bona ba tšwele pele ba šoma le go dira tšhelete. * Mosadi yo mongwe yo e lego mofaladi nageng e nngwe o ile a belega lesea le lebotsana la mošemane. Mo e nyakilego go ba ka yona nako yeo, o ile a thoma go ithuta Beibele gomme a dira tšwelopele e botse ya moya. Bagwera le ba leloko ba ile ba thoma go gapeletša yena le monna wa gagwe gore ba iše lesea leo gae gore le yo godišwa ke rakgolo le makgolo wa lona. Eupša ge mosadi yoo a be a ithuta Beibele o ile a lemoga gore ka ge e le motswadi, go godiša ngwana ke boikarabelo bjo bo tšwago go Modimo. (Ps. 127:3; Baef. 6:4) Na o be a swanetše go latela setlwaedi seo batho ba bantši ba bonago se se na bothata? Goba na o be a swanetše go latela seo a bego a ithuta sona ka Beibeleng gomme a ipee kotsing ya go ba le mathata a ditšhelete le go kwerwa? Wena o be o tla dira’ng?

8 Ka ge mosadi yo a be a gatelelwa e bile a gateletšegile, o ile a lopa Jehofa ka thapelo gomme a kgopela tlhahlo. Ge a be a boledišana le yo a bego a mo ruta Beibele le ba bangwe ka phuthegong, o ile a thoma go bona seo Jehofa a bego a nyaka gore a se dire. Le gona o ile a lemoga mathata ao bana ba lebeletšanago le ona ge ba golela kgole le batswadi ba bona. Ka morago ga go hlahloba taba ye a diriša Mangwalo, o ile a bona gore ga se a swanela go iša lesea la gagwe gae. Monna wa gagwe o ile a bona kamoo ditho tša phuthego di bego di ba thekga ka gona le kamoo ngwana wa bona a bego a gola ka gona a thabile e bile a phetše gabotse. Mafelelong o ile  a amogela thuto ya Beibele gomme a thoma go ya dibokeng le mosadi wa gagwe.

9, 10. Go dira diphetho re hlaphogetšwe monaganong go bolela’ng, gona re ka hlaphogelwa bjang monaganong?

9 Woo e fo ba o mongwe wa mehlala e mentši, eupša o bontšha gore go dira diphetho re hlaphogetšwe monaganong ga se go fo dira seo rena goba ba bangwe ba naganago gore se lokile. Menagano le dipelo tša rena tšeo di sa phethagalago di ka swantšhwa le sešupanako seo se sepelago ka lebelo goba ka go nanya. Ge re ka se latela se ka re lahletša. (Jer. 17:9) Re swanetše go beakanya menagano le dipelo tša rena re diriša ditekanyetšo tša Modimo tše di botegago.—Bala Jesaya 55:8, 9.

10 Ke ka baka leo Beibele e re eletšago gore: “Bota Jehofa ka pelo ya gago ka moka gomme o se ke wa ithekga ka tlhaologanyo ya gago. Mo ele hloko ditseleng tša gago ka moka gomme yena o tla letliša ditsela tša gago.” (Die. 3:5, 6) Ela hloko mantšu a rego, “o se ke wa ithekga ka tlhaologanyo ya gago.” A latelwa ke a rego, ‘ela Jehofa hloko.’ Ke yena A hlaphogetšwego monaganong ka mo go feletšego. Ka baka leo, ka mehla ge re dira phetho re swanetše go hlola ka Beibeleng gomme re bone seo Modimo a nyakago re se dira. Ke moka re thee diphetho tša rena go seo. Go hlaphogelwa monaganong go bolela go ekiša tsela ya Jehofa ya go nagana ge re dira diphetho.

TLWAETŠA MATLA A GAGO A GO HLATHA

11. Motho a ka ithuta bjang go dira diphetho tše bohlale?

11 Ga go bonolo go ithuta go dira diphetho tše bohlale le go di kgomarela. Seo e ka ba tlhohlo kudukudu go bao ba sa tšwago go ithuta therešo goba bao ba sa dutšego ba gola moyeng. Lega go le bjalo, bana ba bjalo ba moya ba ka gatela pele e le ruri, go etša ge Beibele e ba bitša bjalo. Akanya kamoo ngwana a ithutago go sepela gomme a sa we. Sa pele o swanetše go gatela kgauswi le gona a dire seo kgafetšakgafetša. Go bjalo le ka motho yo e sa lego ngwana moyeng yo a nyakago go dira diphetho tše bohlale. Gopola gore moapostola Paulo o hlalositše gore batho ba godilego moyeng ke “bao ba tlwaeditšego matla a bona a go hlatha ka go a diriša, e le gore ba kgethologanye se se nepagetšego le se se fošagetšego.” Mantšu a rego, “ka go a diriša” le “tlwaeditšego” a bolela go dira selo kgafetšakgafetša  ka go se kgaotše, gomme bao ba sa dutšego ba gola moyeng ba swanetše go dira sona seo.—Bala Baheberu 5:13, 14.

Ge re dira diphetho tše dibotse ditabeng tša letšatši le letšatši, re tlwaetša matla a rena a go hlatha (Bona serapa 11)

12. Re ka hlagolela bjang bokgoni bja go dira diphetho tše bohlale?

12 Go etša ge go boletšwe pejana, re swanetše go dira diphetho tše dintši letšatši le letšatši, tše dikgolo le tše dinyenyane. Go ya ka nyakišišo e nngwe, 40 lekgolong ya dilo tšeo re di dirago re di dira re sa naganišiša ka gobane re tlwaetše. Ka mohlala, mesong e mengwe le e mengwe o dira phetho ya seo o tlago go se apara. O ka bona seo se sa tshwenye gakaalo e bile o ka ba o dira phetho yeo ntle le go naganišiša, kudukudu ge o šiilwe ke nako. Eupša go bohlokwa go ipotšiša ge e ba seo o se aparago se swanela mohlanka wa Jehofa. (2 Bakor. 6:3, 4) Ge o reka diaparo, o ka tshwenyega feela ka mohuta wa diaparo le gore di fešeneng, eupša o re’ng ka go hlomphega ga tšona le theko ya tšona? Go dira diphetho tše dibotse ditabeng tše bjalo ka tše go tla re thuša go tlwaetša matla a rena a go hlatha, e lego seo se tlago go re thuša go dira diphetho tše dibotse ditabeng tše dikgolo.—Luka 16:10; 1 Bakor. 10:31.

HLAGOLELA KGANYOGO YA GO DIRA SEO SE LOKILEGO

13. Go nyakega’ng go kgonthišetša gore re tšea kgato ka diphetho tšeo re di dirilego?

13 Ka moka ga rena re a tseba gore re ka dira diphetho tše dibotse eupša wa hwetša re thatafalelwa ke go di kgomarela. Ka mohlala, ba bangwe bao ba nyakago go tlogela go kgoga ba a palelwa ka ge ba se na matla a go dira bjalo. Go nyakega gore motho a ikemišetše go dira seo a se phethilego. Ba bangwe ba dumela gore maikemišetšo a rena a swana le digoba. Ge re itšhidulla, ke gona di tiago. Ge re sa itšhidulle gantši, di tla fokola goba tša se tie. Ka gona, re ka thušwa ke’ng go hlagolela goba go matlafatša boikemišetšo bja rena bja go kgomarela diphetho tša rena le go di phethagatša? Re ka thušwa ke Jehofa.—Bala Bafilipi 2:13.

14. Paulo o hweditše kae matla a go dira seo a bego a tseba gore o swanetše go se dira?

14 Paulo o ithutile seo phihlelong ya gagwe. O kile a lla ka gore: “Ke kganyoga go dira se sebotse eupša ga ke kgone.” O be a tseba seo a nyakago go se dira goba seo a bego a swanetše go se dira, eupša ka dinako tše dingwe o be a sa kgone go dira bjalo ka baka la selo se itšego. O ile a ipobola ka gore: “Ruri ke kgahlwa ke molao wa Modimo go ya ka motho yo ke lego yena ka gare, eupša mmeleng wa ka ke bona molao o mongwe woo o lwantšhanago le molao wa monagano wa ka gomme o ntira lethopša la molao wa sebe wo o lego dithong tša ka.” Na go be go padile padipadi? Le gatee. O boletše gore: “A go lebogwe Modimo ka Jesu Kriste Morena wa rena!” (Baroma 7:18, 22-25) Temaneng e nngwe o ngwadile gore: “Dilong tšohle ke na le matla ka baka la yo a mphago matla.”—Bafil. 4:13.

15. Go dira diphetho ka go se dikadike goba ka go dikadika go ka kgoma ba bangwe bjang?

15 Ge re nyaka go kgahliša Modimo, re swanetše go dira dilo ka go se dikadike. Gopola seo Eliya a ilego a se botša barapedi ba Baali le Baisiraele ba bahlanogi Thabeng ya Karamele, ge a be a re: “Le tla hlotšetša ka mahlakoreng a mabedi go fihlela neng? Ge e ba Jehofa e le Modimo wa therešo, mo lateleng; eupša ge e ba Baali e le yena modimo wa therešo, gona latelang yena.” (1 Dikg. 18:21) Baisiraele ba be ba tseba seo ba bego ba swanetše go se dira, eupša ba be ba “hlotšetša” ka mahlakoreng a mabedi, ke gore, ba dikadika. Ka mo go fapanego, nywageng ya pejana ga moo, Joshua o ile a beela Baisiraele mohlala o mobotse ge a be a ba botša gore: “Ge e ba go hlankela Jehofa e le selo se sebe mahlong a lena, gona ikgetheleng lehono yoo le tlago go mo hlankela . . . Ge e le nna le  ba lapa la ka re tla hlankela Jehofa.” (Josh. 24:15) Maikemišetšo a gagwe a bile le mafelelo afe? Joshua le bao ba ilego ba ema le yena ba ile ba šegofatšwa ka go newa Naga ya Kholofetšo, e lego “naga yeo e elago maswi le dinose.”—Josh. 5:6.

DIRA DIPHETHO KA BOHLALE GOMME O ŠEGOFATŠWE

16, 17. Bolela mehola yeo e tlišwago ke go dira diphetho tšeo di dumelelanago le thato Modimo.

16 Nagana ka boemo šebo bjo bo ka diregago lehono. Ngwanabo rena yo a sa tšwago go kolobetšwa o nyetše gomme yena le mosadi wa gagwe ba na le bana ba bararo ba banyenyane. Ka letšatši le lengwe, mošomigotee le yena o ile a šišinya gore ba yo šoma khampaning e nngwe yeo e bego e tla ba lefa tšhelete ya go tsebalega le go ba hola ka ditsela tše dingwe. Ngwanabo rena o ile a naganišiša le go rapela ka seo. O be a ikgethetše mošomo woo a lego go ona gona bjale le ge o sa lefe tšhelete e ntši, gore a se ke a šoma mafelobekeng, e le gore a kgone go ya dibokeng le tšhemong le lapa la gagwe. O ile a lemoga gore ge a ka amogela mošomo woo o mofsa, go be go ka feta nako e telele a sa kgone go dira dilo tše tša moya. Wena nkabe o ile wa dira’ng?

17 Ka morago ga go bapetša mehola ya moya le go gola tšhelete ya go tsebalega, ngwanabo rena o ile a gana mošomo woo. Na o nagana gore o ile a itsholela phetho yeo? Le gatee. O ile a bona gore ditšhegofatšo tša moya di bohlokwa kudu go yena le lapa la gagwe go feta mogolo wa go tsebalega. Yena le mosadi wa gagwe ba ile ba phophoma ka lethabo ge morwedi wa bona yo mogolo wa nywaga e lesome a be a ba botša gore o a ba rata, o rata bana babo rena le dikgaetšedi le gore o rata Jehofa kudu. O ile a re o nyaka go neela bophelo bja gagwe go Jehofa ke moka a kolobetšwe. Ruri o swanetše go ba a ile a leboga mohlala o mobotse wa tatagwe wa go etiša pele borapedi bja Jehofa!

Dira diphetho tše bohlale gomme o thabele go ba gare ga batho ba Modimo (Bona serapa 18)

18. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re dire diphetho tše bohlale letšatši le letšatši?

18 Moshe yo Mogolo e lego Jesu Kriste, o be a dutše a eteletše pele barapedi ba therešo ba Jehofa ka nywagasome lefaseng la Sathane la lešoka. Ka ge Jesu e le Joshua yo Mogolo, ga bjale o letetše go fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo gomme a fihliše balatedi ba gagwe lefaseng le lefsa la go loka leo le holofeditšwego. (2 Pet. 3:13) Ka gona, ye ga se nako ya go boela morago ditseleng tšeo re bego re nagana ka tšona, mekgweng ya kgale le dikganyogong tša rena tša nakong e fetilego. Ye ke nako ya go tseba seo Modimo a nyakago re se dira. (Baroma 12:2; 2 Bakor. 13:5) Anke diphetho tšeo o di dirago letšatši le letšatši di bontšhe gore o mohuta wa motho yoo a swanelegelago ditšhegofatšo tša Modimo tša ka mo go sa felego.—Bala Baheberu 10:38, 39.

^ ser. 7 Lebaka le lengwe la mokgwa wo ke gore borakgolo le bomakgolo ba kgantšhetše bagwera le ba leloko ditlogolo tša bona.