Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Fetogile?

Na o Fetogile?

“Fetogang ka go fetola menagano ya lena.”—BAROMA 12:2.

1, 2. Tsela yeo re godišitšwego ka yona le tikologo ya rena di re kgoma bjang?

KA MOKA ga rena re kgongwa kudu ke tsela yeo re godišitšwego ka yona le tikologo yeo re phelago go yona. Re apara ka tsela itšego; re rata dijo tše itšego; re itshwara ka tsela e itšego. Ka baka la’ng? Ka boripana, re tutuetšwa ke batho bao ba re dikologilego le maemo a rena bophelong.

2 Eupša go na le dilo tše bohlokwa kudu go feta dijo le moaparo woo re o kgethago. Ka mohlala, re gola re rutwa gore dilo tše dingwe di lokile e bile di a amogelega mola tše dingwe e le tše mpe le tše sa amogelegego. Tše dintši tša dilo tše bjalo di ithekgile go ya ka batho. Diphetho tšeo re di dirago di ka bontšha seo se tutuetšago matswalo a rena. Beibele e re gantši “batho ba ditšhaba bao ba se nago molao ba dira ka tlhago dilo tša molao.” (Baroma 2:14) Eupša na seo se ra gore re ka fo latela mekgwa goba ditekanyetšo tšeo re godišitšwego ka tšona le tšeo di tlwaelegilego gagabo rena re ipotša gore ga go na molao o lebanyago wa Modimo?

3. Ke mabaka afe a mabedi ao a dirago gore Bakriste ba se phele ka mekgwa le ditekanyetšo tšeo di amogelwago ke bohle?

3 Go na le bonyenyane mabaka a mabedi a bohlokwa ao a dirago gore Bakriste ba se itshware ka tsela yeo. La pele, Beibele e re gopotša gore: “Go na le tsela yeo motho a e bonago e lokile, eupša e feleletša ka ditsela tša lehu.” (Die. 16:25) Ka ge re sa phethagala, ga re na bokgoni bjo bo feletšego bja go kgetha seo ruri se tlago go re thuša go laola dikgato tša rena ka tsela e phethagetšego. (Die. 28:26; Jer. 10:23) La bobedi, Beibele e bontšha gore mekgwa le ditekanyetšo tša lefase di laolwa ke Sathane, yena “modimo wa lefase le.” (2 Bakor. 4:4; 1 Joh. 5:19) Ka go re’alo, ge e ba re nyaka go šegofatšwa le go amogelwa ke Jehofa, re swanetše go latela keletšo yeo e lego go Baroma 12:2.Bala.

4. Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se?

 4 Go na le dintlha tše mmalwa tše bohlokwa tšeo di begilwego go Baroma 12:2 tšeo re swanetšego go di ela hloko. (1) Ke ka baka la’ng re swanetše go “fetoga”? (2) Go fetoga go akaretša’ng? gomme (3) Re ka fetoga bjang? A re ahlaahleng dipotšišo tše.

KE KA BAKA LA ENG RE SWANETŠE GO FETOGA?

5. Mantšu a Paulo go Baroma 12:2 a be a lebišitšwe go bomang?

5 Mantšu a moapostola Paulo ao a begilwego lengwalong leo le bego le eya go Baroma, a be a se a lebišwa go bao e sego badumedi goba go batho ka kakaretšo, eupša a be a lebišitšwe go Bakristegotee le yena ba tloditšwego. (Baroma 1:7) O ile a ba kgothaletša gore ba ‘lese go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo.’ Go Bakriste bao ba bego ba le Roma ka nako yeo, mo e ka bago ka 56 C.E., ‘tshepedišo ya dilo’ e be e akaretša ditekanyetšo tša boitshwaro, metlwae le mekgwa yeo e bego e atile gare ga Baroma. Go diriša ga Paulo lentšu “lesang” go ra gore ba bangwe ba be ba sa dutše ba tutuetšwa ke tshepedišo ya dilo ya mehleng yeo. Bana babo rena le dikgaetšedi ba ile ba kgongwa bjang ke tshepedišo yeo?

6, 7. Mehleng ya Paulo, bophelo bja Baroma le bodumedi bja bona e bile tlhohlo bjang go Bakriste?

6 Lehono, bao ba etelago Roma ba bona mašaledi a ditempele, mabitla, dimonyumente, mapatlelo, meago ya dipapadi tša sethaleng le tše dingwe. Tše dingwe tša dilo tše e sa le di agwa lekgolong la pele la nywaga. Mašaledi a tšona a re thuša go tseba ka bophelo bja Baroma ba bogologolo le bodumedi bja bona. Le gona re ka bala ka dipukung tša histori ka dipapadi tša bona tša go lwa, mekato ya dikoloi tša dipere, dipapadi tša sethaleng le mmino wa go fapafapana, tše dingwe tša tšona di be di leša dihlong. E bile Roma e be e humile ka tša kgwebo, ka gona dibaka tša go ba le dilo tše di bonagalago e be e le ga mantšha-o-tlogele.—Baroma 6:21; 1 Pet. 4:3, 4.

7 Le ge Baroma ba be ba na le ditempele tše di nago le medingwana e mentši, fela ba be ba se na tswalano le medingwana yeo. Go ya ka bona, bodumedi bo be bo swanetše go akaretša ditirelo tša go swana le tša matswalo, manyalo le dipoloko—tšeo e bego e le karolo ya bophelo bja bona. Nagana kamoo seo e bilego tlhohlo go Bakriste kua Roma! Ba bantši ba bona ba be ba godišeditšwe maemong a bjalo, ka gona go molaleng gore ba be ba swanetše go fetoga gore ba be Bakriste ba therešo, le gona ba be ba swanetše go dira seo le ka morago ga ge ba kolobeditšwe.

8. Lehono lefase ke molaba bjang go Bakriste?

8 Go swana le mehleng ya Roma, lefase lehono le lona ke molaba go Bakriste ba ineetšego. Ka baka la’ng? Ka gobane moya wa lefase o bonagala ka ditsela tše dintši. (Bala Baefeso 2:2, 3; 1 Johane 2:16.) Re dula re le kotsing ya go tanywa ke  lefase ka baka la dikganyogo tša lona, dikgopolo le ditekanyetšo tša lona tša boitshwaro. Ka gona, re na le mabaka a mantši a go kwa keletšo e buduletšwego ya gore re ‘lese go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo’ gomme re ‘fetoge.’ Re swanetše go dira’ng?

KE ENG SEO SE SWANETŠEGO GO FETOŠWA?

9. Ke diphetogo dife tšeo ba bantši ba di dirilego pele ba ka swanelegela kolobetšo?

9 Ge motho a dutše a ithuta Beibele le go diriša seo a ithutago sona, o thoma go tšwela pele moyeng. E le go bonagatša tšwelopele yeo, o fetoša bophelo bja gagwe go ya ka seo a ithutilego sona. O tlogela bodumedi bja maaka le mekgwa ya gagwe e mebe ya nakong e fetilego gomme a hlagolela semelo sa go swana le sa Kriste. (Baef. 4:22-24) Re thabišwa ke go bona batho ba dikete ngwaga le ngwaga ba dira tšwelopele e bjalo gomme ba swanelegela go kolobetšwa go bontšha gore ba ineetše go Jehofa Modimo. Ruri se se thabiša pelo ya Jehofa. (Die. 27:11) Eupša re swanetše go ipotšiša gore: Na ge motho a dirile diphetogo tše ke phetho ke tuu?

Batho ba bantši ba swanetše go tšwa lefaseng la Sathane gomme ba fetoge (Bona serapa 9)

10. Go fetoša selo go fapana bjang le go se kaonefatša?

10 Ge e le gabotse, go fetoga go akaretša se se fetago go fo dira tšwelopele goba go kaonefatša. Ka mohlala, setšweletšwa se ka ngwalwa goba sa bapatšwa go thwe se kaonefaditšwe, mola se fo itshwanela le sa pele. Se ka no ba se tšhetšwe motswako o itšego goba se phuthetšwe ka tsela e kgahlišago le go feta. Mabapi le lentšu “fetogang,” mantšu a itšego ka go Vine’s Expository Dictionary a re: “Go Baroma 12:2, go fetoga sebopego go ya ka mehla ye [goba tshepedišo ya dilo] ga go swane le go fetoša (goba go fetoša sebopego) seo re lego sona ka gare ka go mpshafatša dikgopolo ka matla a Moya o Mokgethwa.” Ka gona, go fetoga ga Mokriste ga se feela go tlogela mekgwa e mebe, polelo e sa hlwekago le boitshwaro bjo bo gobogilego. Gaešita le batho ba bangwe bao ba sa ithutego Beibele ba katanela go phema dilo tše bjalo. Ka gona, go fetoga ga Bakriste go akaretša’ng?

11. Paulo o bontšhitše gore motho o fetoga ka tsela efe?

11 Paulo o ngwadile gore: “Fetogang ka go fetola menagano ya lena.” “Monagano” o tswalana le kamoo re dirišago mabjoko ka gona. Eupša ka Beibeleng monagano o akaretša tshekamelo ya dikgopolo tša rena, pono le matla a rena a go nagana. Pejana lengwalong leo Paulo a le ngwaletšego Baroma, o boletše ka batho bao ba bego ba bontšha ‘boemo bja monagano bjo bo sa amogelegego.’ Batho ba bjalo ba be ba tletše “go se loke . . . , bokgopo, megabaru, bobe, ba tletše mona, polao, tshele, bofora le dilo tše dingwe tše di gobatšago.” (Baroma 1:28-31) Re ka kgona go bona lebaka leo Paulo a kgothaleditšego bao ba godišeditšwego tikologong e bjalo gomme ya ba bahlanka ba Modimo gore ba ‘fetoge’ le go ‘fetola menagano ya bona.’

‘Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago.’—Baef. 4:31

12. Batho lehono ba nagana ka tsela efe, gona mokgwa wo o ka ba kotsi go Bakriste bjang?

 12 Ka manyami, re dikologilwe ke batho bao ba dirago seo Paulo a se boletšego. Ba nagana gore go phela ka ditekanyetšo goba melao ya motheo go šiilwe ke nako. Barutiši ba bantši le batswadi ba tlogela bana ba itirela boithatelo e bile ba kgothaletša moya wa go ikgapa o ikgoroša. Go ya ka bona, dilo ka moka di lokile go fihla bokgoleng bjo itšego; ga go na se se phethagetšego. Gaešita le bontši bja bao ba ipitšago badumedi ba ipotša gore ba lokologile go dira seo ba naganago gore se lokile, ba sa re selo ka Modimo le melao ya gagwe. (Ps. 14:1) Boemo bjo bja kgopolo bo ka ba kotsi go Bakriste ba therešo. Bao ba sego šedi ba ka ba le pono e swanago ka dithulaganyo tša pušo ya Modimo. Ba ka gana go latela dithulaganyo tša phuthego e bile ba ka ngongorega ka selo le ge e le sefe seo ba sa se ratego. Goba ba ka dikadika go amogela keletšo yeo e theilwego Beibeleng ya mabapi le boithabišo, go diriša Inthanete le go phegelela thuto e phagamego.

13. Ke ka baka la’ng re swanetše go itlhahloba e le ka kgonthe?

13 Ka gona, e le gore re se bopege ka sebopego sa lefase le goba go bopša ke lona, re swanetše go hlahloba e le ka kgonthe maikwelo a rena a ka gare, boemo bja kgopolo, dipakane le mekgwa ya rena. Batho ba ka fo se lemoge dilo tše. Ba bangwe ba ka re reta. Eupša ke rena ka noši re tsebago ge e ba ruri re dumeletše seo re ithutilego sona ka Beibeleng se re fetoša dikarolong tše tša bohlokwa le go tšwela pele se re fetoša.—Bala Jakobo 1:23-25.

KAMOO RE KA FETOGAGO KA GONA

14. Ke’ng seo se ka re thušago go dira diphetogo tše di nyakegago?

14 Go fetoga go akaretša seo re lego sona ka gare, ka gona re hloka selo seo se ka re fihlelelago pelong, ka garegare ga rena. Re ka thušwa ke’ng? Ge re ithuta seo Jehofa a se nyakago go rena ka go dumelelana le morero wa gagwe wo o lego ka Beibeleng, tsela yeo re arabelago ka yona go seo re se balago e utolla seo se lego ka dipelong tša rena le diphetogo tšeo re swanetšego go di dira gore re dire dilo go ya ka ‘thato e phethegilego ya Modimo.’—Baroma 12:2; Baheb. 4:12.

15. Batho bao ba bopšago ke Jehofa ba fetoga bjang?

15 Bala Jesaya 64:8. Seswantšhokgopolo sa moporofeta Jesaya se na le ntlha e bohlokwa yeo re swanetšego go e ela hloko. Ka ge re le letsopa, Jehofa yena Mmopi, o re bopa bjang? Go molaleng gore ga a fetoše ponagalo ya rena, mohlomongwe go re botsefatša goba go kaonefatša sebopego sa rena. Jehofa ga a re matlafatše mmeleng eupša o re matlafatša moyeng. Ge re ka mo dumelela gore a re bope, re tlo fetoga ka gare goba moyeng—e lego seo re tlogago re se nyaka gore re kgone go ganetša ditutuetšo tša lefase. Megato ya go bopa e direga ka tsela efe?

16, 17. (a) Hlalosa seo mmopi a se dirago ka letsopa leo a nyakago go bopa sebjana ka lona. (b) Lentšu la Modimo le re thuša bjang gore re fetoge ba bohlokwa go Jehofa?

16 E le gore mmopi a bope sebjana sa maemo a godimo, o diriša letsopatsopa. Lega go le bjalo, o swanetše go dira dilo tše pedi. Sa pele, letsopa le swanetše go hlatswiwa gore le tlošwe ditšhila. Sa bobedi, le swanetše go tšhelwa meetse a lekanego gomme le dubje gabotse gore selo seo se bopšago se tle se tšwe gabotse.

17 Ela hloko gore meetse a dirišitšwe go hlwekiša letsopa le go le thapiša gore le be boleta gore go dirwe sebjana se sebotse ka lona. Na re lemoga selo se swanago seo Lentšu la Modimo le ka se dirago maphelong a rena? Le ka re thuša go tlogela tsela yeo re bego re nagana ka yona ge re be re sa tsebe Modimo gomme ra fetoga ba bohlokwa mahlong a gagwe. (Baef. 5: 26) Nagana gore ke ka makga a makae re kgothaletšwa go bala Beibele letšatši le letšatši le go ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, moo Lentšu la Modimo le ahlaahlwago. Ke ka baka la’ng re dula re kgothaletšwa go dira dilo tše? Ka gobane ge re dira bjalo re dumelela Jehofa gore a re bope.—Ps. 1:2; Dit. 17:11; Baheb. 10:24, 25.

Go fetoga go tla go thuša gore o rarolle mathata gakaone go feta pele (Bona serapa 18)

18. (a) Ke ka baka la’ng go naganišiša go le bohlokwa ge e ba re nyaka Lentšu la Modimo le re tutuetša le go re fetoša? (b) Re ka thušwa ke dipotšišo dife?

18 E le gore Lentšu la Modimo le re thuše go dira diphetogo tše di nyakegago, go bala le go ithuta Beibele ka mehla ke mathomomayo. Batho ba bantši ba bala Beibele gomme ba tseba seo e se bolelago. Mohlomongwe o kile wa kopana le batho ba bjalo bodireding bja tšhemo. Ba bangwe ba bile ba tseba ditemana tša Beibele ka hlogo. * Eupša seo ga se kgome gakaalo tsela yeo ba naganago le go phela ka yona. Go hlaela’ng? Gore Lentšu la Modimo le kgome motho goba go mo fetoša, o swanetše go le dumelela gore le “nwelele” pelong ya gagwe. (Bagal. 6:6, mongwalo wa tlase wa Reference Bible.) Ka gona, re swanetše go fetša nako re naganišiša ka seo re ithutago sona. Re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke kgodišegile gore ye ga e fo ba thuto ya bodumedi? Na ke lemogile gore ke hweditše therešo? Go oketša moo, na go na le moo nka dirišago dilo tšeo ke ithutago tšona bophelong bja ka go e na le go fo di ruta ba bangwe? Ge ke ithuta, na ke kwa eka Jehofa o bolela le nna ka go lebanya?’ Go naganišiša ka dipotšišo tše bjalo go ka re thuša gore re rate Jehofa le go feta. Lerato la rena le ka se fole. Ka gona ge seo re ithutago sona se ka re kgoma dipelo, re tlo dira diphetogo tše di nyakegago.—Die. 4:23; Luka 6:45.

19, 20. Re tla holwa kudu ke keletšo efe ya Beibele?

19 Go bala Lentšu la Modimo ka mehla le go naganišiša ka lona go tla re šušumeletša go dira seo re ka bago re šetše re se dirile go fihla bokgoleng bjo itšego, e lego: ‘Go hlobola semelo sa kgale le ditlwaelo tša sona, gomme ra apara semelo se sefsa seo ka tsebo e nepagetšego se mpshafatšwago.’ (Bakol. 3:9, 10) Ee, re tla tšwela pele re atlega ge re dutše re lemoga seo Lentšu la Modimo le se bolelago le kamoo le re kgomago ka gona. Semelo se sefsa sa Bokriste se tla re šireletša maanong a bohwirihwiri a Sathane.

20 Moapostola Petro o re gopotša gore: “Bjalo ka bana ba ba kwago, lesang go bopša ke dikganyogo tše le bego le na le tšona pele, eupša ebang ba bakgethwa boitshwarong bja lena ka moka.” (1 Pet. 1:14, 15) Go etša ge re tla bona sehlogong se se latelago, re tla šegofatšwa kudu ge re ka dira sohle seo re ka se kgonago go tlogela tsela ya kgale ya go nagana le mekgwa ya rena ya pele gomme ra dumelela Lentšu la Modimo le re fetoša.

^ ser. 18 Bona mohlala wo o lego go Morokami wa February 1, 1994, letlakala 9, serapa 7.