1, 2. Ke letšatši lefe leo Bakriste ka moka ba swanetšego go nyaka go tseba ka lona, gona ka baka la’ng?

GE O nagana ka letšatši leo o sa le lebalego, ke lefe leo le tlago pele ka monaganong wa gago? Motho yo a lego lenyalong a ka re: “Ke letšatši la lenyalo la ka.” Go ba bangwe, e ka ba letšatši leo go ketekwago tiragalo e itšego ya histori, go etša letšatši la ge naga ya gabo bona e be e hwetša tokologo. Eupša na o tseba letšatši le lengwe leo le bego le dutše le gopolwa ka nywaga e fetago e 3 500?

² Letšatši leo le gona—ke la Paseka. Ke la ge Baisiraele ba bogologolo ba be ba lokollwa bokgobeng Egipita. Tiragalo yeo e swanetše go ba bohlokwa go wena. Ka baka la’ng? Ka gobane e kgoma bophelo bja gago ka tsela e kgolo. Eupša o ka fa mabaka ka gore: ‘Le ge Bajuda ba keteka Paseka, nna ga ke Mojuda. Go re’ng ke swanetše go nyaka go tseba ka yona?’ Karabo e ka hwetšwa mantšung a a matla: “Kriste paseka ya rena o dirilwe sehlabelo.” (1 Bakor. 5:7) E le gore re kwešiše moko wa therešo yeo, re swanetše go tseba ka Paseka ya Sejuda gomme re e hlahlobe re naganne ka taelo yeo e neilwego Bakriste ka moka.

3, 4. Re tseba’ng ka Paseka ya mathomo?

³ Batho ba dimilione lefaseng ka bophara bao e sego Bajuda ba na le tsebonyana ka ditiragalo tše itšego tša seo re ka se bitšago Paseka ya mathomo. Ba ka ba ba badile ka yona ka pukung ya Beibele ya Ekisodo, ba kwele ka yona goba ba bone filimi ya mabapi le yona.

⁴ Ge Baisiraele e be e le makgoba Egipita ka nywaga e mentši, Jehofa o ile a romela Moshe le morwarragwe Arone go Farao gore ba yo mmotša gore a lokolle setšhaba sa Gagwe. Mmuši yo wa Egipita wa moikgogomoši o ile a re a ka se lokolle Baisiraele, ka gona Jehofa o ile a otla naga ya Egipita ka dikotlo tše šoro tše di latelanago.  Mafelelong, Modimo o ile a tliša kotlo ya lesome yeo e ilego ya bolaya maitšibulo a Baegipita gomme ya dira gore Farao a lokolle setšhaba.—Ek. 1:11; 3:9, 10; 5:1, 2; 11:1, 5.

5. Ke’ng seo Baisiraele ba bego ba swanetše go se dira go itokišeletša go lokollwa? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

⁵ Eupša Baisiraele ba be ba swanetše go dira’ng pele ba ka lokollwa? E be e le ka seruthwane sa 1513 B.C.E., ka kgwedi ya Seheberu ya Abibi, yeo ka morago e ilego ya bitšwa Nisani. * Modimo o ile a botša Baisiraele gore ka letšatši la lesome la kgwedi yeo ba itokišeletše go latela ditaelo tše itšego ka Nisani 14. Letšatši leo le be le thoma ge letšatši le diketše ka gobane letšatši la Seheberu le be le balwa go thoma ge letšatši le diketše gomme le fela ge letšatši le le latelago le dikela. Ka Nisani 14, lapa le lengwe le lengwe le be le swanetše go hlaba nku e tona (goba pudi) gomme le gaše a mangwe a madi a yona diforeimeng le karolong ya ka godimo ya lebati la ntlo. (Ek. 12:3-7, 22, 23) Lapa le be le swanetše go ja nku yeo e bešitšwego ka dinkgwa tše di sa omelwago le merogo ya go galaka. Morongwa wa Modimo o be a tla phatša nageng yeo gomme a bolaya maitšibulo a Baegipita, eupša Baisiraele bao ba botegago ba be ba tla bolokega ke moka ba tšwa Egipita.—Ek. 12:8-13, 29-32.

6. Setšhaba sa Modimo se be se tla lebelela bjang Paseka?

⁶ Seo se ile sa direga gomme nywageng e latelago Baisiraele ba be ba tla gopola go lokollwa ga bona. Modimo o ile a re go bona: “Letšatši le e tla ba segopotšo sa lena; le le keteke e le monyanya wo le o direlago Jehofa melokong ka moka ya lena yeo e tlago go tla. Le le keteke ka tsela yeo; wo ke molao wa go iša mehleng ya neng le neng.” Monyanya wa letšatšing la bo-14 o be o tla latelwa ke monyanya wa matšatši a šupago. Ge e le gabotse letšatši la Paseka e be e le la Nisani 14, eupša leina Paseka le ka šupa go matšatši ka moka a seswai a monyanya woo. (Ek. 12:14-17; Luka 22:1; Joh. 18:28; 19:14) Paseka e be e le o mongwe wa menyanya e kgethilwego (“segopotšo,” The Bible in Living English) yeo Baheberu ba bego ba swanetše go e keteka ngwaga le ngwaga.—2 Dikor. 8:13.

7. Jesu o ile a thoma tiragalo efe ka morago ga Paseka ya mafelelo?

⁷ Ka ge Jesu le baapostola ba gagwe ba be ba le ka tlase ga Molao wa Moshe, ba ile ba bina Paseka ya ngwaga le ngwaga. (Mat. 26:17-19) La mafelelo ge ba be ba dira bjalo, Jesu o ile a thoma tiragalo e mpsha yeo balatedi ba gagwe ba bego ba tla swanelwa ke go e gopola ngwaga le ngwaga—Selalelo sa Morena. Eupša ba be ba tla se gopola ka letšatši lefe?

8. Ge re ahlaahla Paseka le Selalelo sa Morena, go rotoga potšišo efe?

⁸ Ka baka la ge Jesu a thomile Selalelo sa Morena gateetee ka morago ga Paseka ya mafelelo, tiragalo ye e mpsha e be e tla ba ka letšatši letee le Paseka. Lega go le bjalo, o ka ba o lemogile gore letšatši la Paseka ya Bajuda khalentareng ya mehleng yeno le ka fapana ka letšatši letee goba go feta moo le leo rena re gopolago lehu la Kriste ka lona. Ke ka baka la’ng a fapana? Taelo yeo Modimo a ilego a e nea Baisiraele e re thuša go hwetša karabo. Ka morago ga gore Moshe a botše ‘phuthego ka moka ya setšhaba sa Isiraele gore e hlabe’ kwana, o ile a bolela ka go lebanya nako yeo ba bego ba swanetše go dira bjalo ka Nisani 14.—Bala Ekisodo 12:5, 6.

9. Go ya ka Ekisodo 12:6, kwana ya Paseka e be e swanetše go hlabja ka nako mang? (Bona lepokisi le le rego  “E be e le ka Nako Efe ya Letšatši?”)

⁹ The Pentateuch and Haftorahs e re Ekisodo 12:6 e bontšha gore kwana e be e swanetše go hlabja “magareng ga mantšiboa a mabedi.” Diphetolelo tše dingwe tša Beibele di diriša  yona polelwana yeo. Tše dingwe, go akaretša Tanakh ya Sejuda, di e fetolela ka gore, “ge šwahlane e tšeatšea.” Go oketša moo, tše dingwe di re, “pele leswiswi le swara,” “mantšiboa ge leswiswi le swara,” goba “ge letšatši le šetše le diketše.” Ka gona kwana e be e swanetše go hlabja ka morago ga ge letšatši le diketše eupša ge go be go sa bona, ge Nisani 14 e thoma.

10. Go ya ka Bajuda ba bangwe, kwana e be e hlabja neng, eupša seo se rotoša potšišo efe?

¹⁰ Ka morago, Bajuda ba bangwe ba ile ba nagana gore go swanetše go ba go ile gwa tšea diiri tše dintši go hlaba dikwana ka moka tšeo di bego di tlišwa tempeleng. Ka gona ba be ba dumela gore Ekisodo 12:6 e šupa mafelelong a letšatši la Nisani 14, magareng ga ge letšatši le be le thoma go dikela (thapama) le ge le diketše. Eupša ge e ba go be go le bjalo, dijo tša Paseka di tla ba di jelwe nako mang? Moporofesara Jonathan Klawans, e lego setsebi sa setšo sa Sejuda o itše: “Letšatši le be le thoma ge letšatši le dikela, ka gona sehlabelo se be se dirwa ka di-14 eupša Paseka le dijo tša yona di be di jewa ka di-15, le ge tatelano ye ya matšatši e sa bolelwa ka go lebanya go Ekisodo.” O okeditše ka gore: “Dipuku tša Borabi . . . ga di re botše selo ka taba ya gore Seder [Dijo tša Paseka] e be e ketekwa bjang pele Tempele e ka senywa ka 70 C.E.—Mongwalo o sekamego ke wa rena.

11. (a) Jesu o ile a diragalelwa ke’ng letšatšing la Paseka ya 33 C.E.? (b) Ke ka baka la’ng Nisani 15 ka 33 C.E. e bitšwa letšatši “le legolo” la Sabatha? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

¹¹ Ka gona, re na le lebaka le le kwagalago la go botšiša gore: Go thwe’ng ka Paseka ya 33 C.E.? Ka Nisani 13, ge letšatši “leo ka lona sehlabelo sa Paseka se [bego se tlo] hlabja” le le kgauswi, Kriste o ile a botša Petro le Johane gore: “Sepelang le re lokišetše Paseka gore re tle re je.” (Luka 22:7, 8) ‘Mafelelong nako ya go ja Paseka e ile ya fihla,’ ka morago ga ge letšatši le diketše ka Nisani 14, e le mantšiboa a Labone. Jesu o ile a ja dijo tšeo le baapostola ba gagwe, ke moka ka morago a thea Selalelo sa Morena. (Luka 22:14, 15) Bjona bošegong bjoo o ile a swarwa le go sekišwa. Jesu o ile a kokotelwa koteng e šetše e eba mosegare ka Nisani 14, gomme thapameng yeo a hwa. (Joh. 19:14) Ka go re’alo, “Kriste paseka ya rena o dirilwe sehlabelo” lona letšatšing leo kwana ya Paseka e bego e hlabja ka lona. (1 Bakor. 5:7; 11:23; Mat. 26:2) Ge letšatši leo la Sejuda le be le eya mafelelong, Jesu o ile a bolokwa—pele Nisani 15 e thoma. *—Lef. 23:5-7; Luka 23:54.

12, 13. Monyanya wa Paseka o be o kgoma bana ba Bajuda bjang ka go lebanya?

¹² Eupša anke re boeleng morago go seo se diragetšego kua Egipita. Moshe o itše nakong e tlago batho ba Modimo ba be ba tla gopola Paseka; e be e swanetše go ba taelo ya “go iša mehleng ya neng le neng.” Ngwaga le ngwaga ge go gopolwa tiragalo ye, bana ba be ba tla botšiša batswadi ba bona seo e se bolelago. (Bala Ekisodo 12:24-27; Doit. 6:20-23) Ka gona Paseka e be e tla ba “segopotšo” gaešita le go bana.—Ek. 12:14.

¹³ Melokong ka moka, bana ba be ba tla rutwa dithuto tša bohlokwa ke botatago bona. Thuto e nngwe e be e le ya gore Jehofa o kgona go šireletša barapedi ba gagwe. Bana ba ile ba ithuta gore Jehofa ga se Modimo wa boikgopolelo. Jehofa ke Modimo wa kgonthe le yo a phelago, yoo a nago le taba le batho ba gagwe le yo a ba lwelago. O bontšhitše seo “ge a be a bolaya Baegipita” gomme a šireletša maitšibulo a Baisiraele. O ile a phološa maitšibulo a bona.

14. Batswadi ba Bakriste ba ka diriša pego ya mabapi le Paseka go ruta bana ba bona eng?

¹⁴ Batswadi ba Bakriste ga ba rute bana ba bona ngwaga le ngwaga seo Paseka e se bolelago. Lega go le bjalo, na o ruta bana ba gago thuto e swanago—gore Modimo o šireletša batho ba gagwe? Na o ba bontšha gore le wena o tloga o kgodišegile gore Jehofa e sa dutše e le Mošireletši wa kgonthe wa batho ba gagwe? (Ps. 27:11; Jes. 12:2) Le gona na o dira bjalo ka go ba le dipoledišano tše di thabišago le bana ba gago, e sego ka go ba rerela? Katanela go akaretša taba ye dipoledišanong tša lena go thuša lapa la gago go gola moyeng.

15, 16. Pego ya mabapi le Paseka le go Huduga ga Baisiraele Egipita di ka re ruta’ng ka Jehofa?

¹⁵ Pego ya mabapi le Paseka ga e fo re ruta gore Jehofa o kgona go šireletša batho ba gagwe. O ile a kgona le go ba phološa, ka ge a ba “ntšhitše Egipita.” Nagana ka seo se bego se akaretšwa ke se. Ba be ba hlahlwa ke thololo ya leru le ya mollo. Ba ile ba sepela mo go omilego ka gare ga Lewatle le Lehwibidu ge meetse a lona a be a arogane ka bogare. Ge ba tsheletše ka mošola, ba ile ba bona ge meetse ao a bolaya madira a Baegipita. Ke moka Baisiraele bao ba bego ba phologile ba ile ba opela ka gore: “Anke ke opelele Jehofa. . . . O lahletše pere le monamedi wa yona ka lewatleng. Jah ke matla a ka le tšhireletšo ya ka, ka ge e le yena a mphološago.”—Ek. 13:14, 21, 22; 15:1, 2; Ps. 136:11-15.

¹⁶ Ge e ba o na le bana, na o ba thuša go bota gore Jehofa ke Mohlakodiši? Na ba a bona gore o kgodišegile ka seo ge o bolela le ge o dira diphetho? Nakong ya Borapedi bja Lapa le ka ahlaahla Ekisodo dikgaolo 12-15 gomme wa gatelela kamoo Jehofa a ilego a hlakodiša batho ba gagwe. Ka dinako tše dingwe o ka godiša yona taba yeo ka go ahlaahla Ditiro 7:30-36 goba Daniele 3:16-18, 26-28. Ee, ba bagolo le ba banyenyane ba swanetše go kgodišega gore Jehofa e sa dutše e le Mohlakodiši wa batho ba gagwe. Go etša ge  a ile a hlakodiša batho ba gagwe mehleng ya Moshe, le rena o tla re hlakodiša nakong e tlago.—Bala 1 Bathesalonika 1:9, 10.

17, 18. Go dirišwa ga madi Pasekeng ya mathomo go swanetše go re gopotša’ng?

¹⁷ Bakriste ba therešo ga ba keteke Paseka ya Sejuda. Go keteka monyanya wa Paseka e be e le karolo ya Molao wa Moshe, ka gona rena ga re ka tlase ga Molao woo. (Baroma 10:4; Bakol. 2:13-16) Go e na le moo, re gopola tiragalo e nngwe ya bohlokwa, lehu la Morwa wa Modimo. Lega go le bjalo, go na le dibopego tše dingwe tša monyanya wa Paseka yeo e thomilwego kua Egipita tšeo di re rutago dithuto tša bohlokwa.

¹⁸ Madi a kwana ao a bego a gašwa diforeimeng le karolong ya ka godimo ya lebati la ntlo e be e le tsela ya gore Baisiraele ba phološwe. Lehono ga re neele Modimo dihlabelo tša diphoofolo—e ka ba ka letšatši la Paseka goba ka nako le ge e le efe. Eupša go na le sehlabelo se sekaonekaone seo se ka phološago maphelo sa ruri. Moapostola Paulo o ngwadile ka “[phuthego] ya maitšibulo ao a ngwadišitšwego magodimong.” Maphelo a Bakriste bao ba tloditšwego a phološwa ka “madi ao a fokilwego,” e lego madi a Jesu. (Baheb. 12:23, 24) Bakriste bao ba nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng ka mo go sa felego le bona ba tla phološwa ka ona madi ao. Ka mehla ba swanetše go ikgopotša ka kgonthišetšo ye: “Ka yena re lokolotšwe ka topollo ka madi a yena yoo, ee, re lebaletšwe dikarogo tša rena, go ya ka mahumo a botho bjo bogolo bja Modimo.”—Baef. 1:7.

19. Tsela yeo kwana ya Paseka e bego e hlabja ka yona e re thuša bjang go bota boporofeta?

¹⁹ Ge Baisiraele ba be ba hlaba kwana yeo ba bego ba tla eja Pasekeng, ba be ba sa swanela go e roba marapo. (Ek. 12:46; Num. 9:11, 12) Go thwe’ng ka Jesu, e lego “Kwana ya Modimo” yeo e bego e tla ba topollo? (Joh. 1:29) O ile a kokotelwa koteng le disenyi tše pedi ka mahlakoreng a gagwe. Bajuda ba ile ba kgopela Pilato gore marapo a banna bao a robje. Se se be se tla dira gore ba hwe ka pela e le gore ditopo tša bona di se ke tša dula moo go fihlela ka Nisani 15, e lego Disabatha tše pedi. Bahlabani ba ile ba roba maoto a disenyi tše pedi, “eupša eitše ge ba etla go Jesu, ka go bona gore o be a šetše a hwile, ba se robe maoto a gagwe.” (Joh. 19:31-34) Se se ile sa swana le seo se bego se dirwa ka kwana ya Paseka, ka gona kwana yeo e be e le “moriti” wa seo se bego se tla direga ka Nisani 14, 33 C.E. (Baheb. 10:1) Go oketša moo, seo e be e le go phethagala ga mantšu ao a lego go Psalme 34:20, e lego seo se swanetšego go re dira gore re bote boporofeta le go feta.

20. Go na le phapano efe e kgolo magareng ga Paseka le Selalelo sa Morena?

²⁰ Lega go le bjalo, go na le phapano gare ga Paseka le Selalelo sa Morena. Se se bontšha gore Paseka yeo Bajuda ba bego ba tla e keteka e be e ka se swantšhetše seo Kriste a boditšego balatedi ba gagwe gore ba se dire ge ba gopola lehu la gagwe. Kua Egipita, Baisiraele ba be ba eja nama ya kwana eupša ba sa nwe madi a yona. Seo se fapana le seo Jesu a se laetšego barutiwa ba gagwe. O itše bao ba tlago go buša “Mmušong wa Modimo” ba swanetše go ja senkgwa le go nwa beine tšeo di swantšhetšago mmele le madi a gagwe. Re tla ahlaahla se ka botlalo sehlogong se se latelago.—Mar. 14:22-25.

21. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re ithute ka Paseka?

²¹ Lega go le bjalo, ga go pelaelo gore Paseka e be e le tiragalo ya bohlokwa ditirišanong tša Modimo le Baisiraele, e bile ka moka ga rena e re ruta dithuto tša bohlokwa lehono. Ka ge Paseka e be e swanetše go ba “segopotšo” go Bajuda e sego go Bakriste, rena re swanetše go ithuta ka yona le go latela tše dingwe tša dithuto tša yona e le karolo ya ‘lengwalo ka moka leo le buduletšwego ke Modimo.’—2 Tim. 3:16.