1, 2. (a) Malapa a mantši a lebeletšane le mathata afe, gomme seo se rotoša dipotšišo dife? (b) Batswadi le bana ba ka lebeletšana bjang le ditlhohlo tša maemo ao a fetogago?

O KA kwa bohloko kudu ge o lemoga gore batswadi ba gago bao ba bego ba na le matla e bile ba kgona go itirela dilo, ga ba sa kgona go itlhokomela. Mohlomongwe o ka kwa gore mmago goba tatago o wele gomme a robega letheka, o lebala dilo goba go hweditšwe gore o swerwe ke bolwetši bjo šoro. Ka lehlakoreng le lengwe, batšofadi ba ka hwetša go le thata go amogela gore ga bjale maemo a bona a tša maphelo goba maemo a mangwe a dira gore ba se sa kgona go dira dilo tšeo ba bego ba kgona go itirela tšona. (Jobo 14:1) Go ka dirwa’ng? Batšofadi ba ka hlokomelwa bjang?

² Sehlogo sa kgatišo e nngwe seo se bolelago ka go hlokomela batšofadi se re: “Gaešita le ge go le thata go ahlaahla ditaba tša mabapi le botšofadi, malapa ao a dumelelanego ka seo se tlago go dirwa ge go ka tšwelela maemo le ge e le afe, a tla kgona go swaragana gakaone le ona.” Re lemoga kudu mohola wa dipoledišano tše bjalo ge re amogela gore mathata a botšofadi ga a phemege. Lega go le bjalo, re ka dira ditokišetšo le diphetho tše itšego e sa le pele. Anke re ahlaahleng kamoo malapa a ka dirišanago ka lerato gore a rulaganye e sa le pele kamoo a tlago go swaragana le a mangwe a mathata ao.

3. Malapa a ka swanelwa ke go dira’ng ge batswadi bao ba tšofetšego ba hloka thušo? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

³ Bophelong go fihla nako yeo batšofadi ba bantši ba se sa kgonago  go itlhokomela; nako yeo ba hlokago thušo. (Bala Mmoledi 12:1-7.) Ge batswadi bao ba tšofetšego ba se sa kgona go itirela dilo, bona le bana ba bona bao ba godilego ba swanetše go boledišana ka thušo e kaone yeo ba ka kgonago go e lefelela. Gantši ke gabohlale go swara seboka le le lapa gore le ahlaahle tsela yeo le tlago go dirišana ka yona, dinyakwa tša batswadi ba lena le mekgwa yeo le tlago go e diriša. Bohle bao ba akaretšwago, kudukudu batswadi, ba swanetše go ntšha sa mafahleng gomme ba tle ka ditharollo tše di kwagalago. Bana le batswadi ba ka boledišana ka taba ya ge e ba e ka ba mo go šireletšegilego gore batswadi ba tšwele pele ba dula ka ntlong ya bona ge go ka ba le yo a ka ba thušago. * Goba ba ka boledišana ka taba ya kamoo yo mongwe le yo mongwe a ka thušago ka gona. (Die. 24:6) Ka mohlala, ba bangwe ba ka kgona go hlokomela batswadi letšatši le letšatši mola ba bangwe ba ka kgona go thuša kutšwanyana ka tša ditšhelete. Bohle ba swanetše go lemoga gore yo mongwe le yo mongwe o swanetše go kgatha tema; lega go le bjalo, go ka direga gore ge nako e dutše e eya o tle o dire mošomo wo o bego o dirwa ke yo mongwe.

4. Ditho tša lapa di ka hwetša thušo kae?

⁴ Ge o thoma go hlokomela batswadi bao ba tšofetšego, iphe nako ya go ithuta mo gontši ka boemo bja motswadi wa gago. Ge e ba a swerwe ke bolwetši bjo bo mpefalago ganyenyane-ganyenyane, ithute seo o ka se letelago ge nako e dutše e eya. (Die. 1:5) Ikgokaganye le mekgatlo ya mmušo yeo e thušago batšofadi ka ditsela tše itšego. Botšiša gore ke thušo efe yeo e newago setšhaba yeo e ka go nolofaletšago mošomo. Maemo ao a fetogago a ka lapeng a ka dira gore o be le maikwelo a hlakahlakanego—o ikwe o nyamile, o tšhogile goba o gakanegile. Hlalosetša mogwera yo o mmotago tsela yeo o ikwago ka yona. Ka godimo ga tšohle, ntšhetša Jehofa sa mafahleng. A ka go nea khutšo ya monagano yeo o e hlokago gore o lebeletšane le boemo le ge e le bofe.—Ps. 55:22; Die. 24:10; Bafil. 4:6, 7.

5. Ke ka baka la’ng e le gabohlale go kgoboketša e sa le pele boitsebišo bja mabapi le mekgwa ya go hlokomela batšofadi?

⁵ Batšofadi ba bangwe le ba malapa a bona ka bohlale ba kgoboketša e sa le pele boitsebišo bja mabapi le mekgwa ya go hlokomela batšofadi—go swana le ge e ba go tla ba kaone gore motswadi a dule le morwa goba morwedi, a dule mafelong a go hlokomela batšofadi goba go diriša ditirelo le ge e le dife tšeo di hwetšagalago lefelong la gabo bona. Ba bone “mathata le ditlaišego” di sa le kgole gomme ba itokišeletša tšona. (Ps. 90:10) Eupša malapa a mantši ga a dire dithulaganyo gomme seo se dira gore a tle a gapeletšege go dira diphetho tše thata ka lepotlapotla ge mathata a tšwelela. Setsebi se sengwe se re: “[Yeo] e tloga e se nako e kaone ya go dira diphetho tše bjalo.” Nakong yeo ya ge dilo di dirwa ka lepotlapotla, ditho tša lapa di ka ikwa di gateletšegile gomme go ka tsoga diphapano. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba dilo di rulaganywa e sa le pele, go tla ba bonolo go dira diphetogo ge go nyakega.—Die. 20:18.

6. Batswadi le bana ba ka holwa bjang ke go ahlaahla ditaba tša mabapi le lefelo leo batswadi ba tlago go dula go lona ge ba šetše ba tšofetše?

⁶ O ka hwetša go se bonolo go boledišana le batswadi ba gago mabapi le go dira diphetogo tše itšego ka legaeng la bona le kgonagalo ya go huduga. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba boletše gore dipoledišano tše bjalo di ile tša thuša kudu ka morago. Ka baka la’ng? Ka gobane dipoledišanong tše bjalo ba kgonne go logišana maano ka kwano. Ba hweditše gore go rerišana e sa le pele ka moya wa lerato le o botho, go dirile gore go be bonolo kudu go dira diphetho ge nako e fihlile. Gaešita le ge batswadi ba nyaka go dula ba nnoši le go itlhokomela go fihla bokgoleng bjoo ba ka kgonago, ba hweditše gore go a hola go boledišana le bana ba bona gore ba tla kgetha tlhokomelo ya mohuta ofe ge nako ya gore ba hlokomelwe e fihlile.

7, 8. Ke ditaba dife tšeo e tla bago mo gobotse gore malapa a di ahlaahle, gona ka baka la’ng?

 ⁷ Poledišanong e bjalo, lena batswadi le swanetše go botša ba malapa a lena dilo tšeo le di kganyogago, dilo tšeo le ka kgonago go di lefelela le seo le kgethago gore se dirwe. Seo se tla ba thuša go le direla diphetho tša maleba ge e ba nakong e tlago le se sa kgona go itirela diphetho. Ga go pelaelo gore ba tla nyaka go hlompha diphetho tša lena le go dira gore le tšwele pele le itirela dilo tšeo le kgonago go di dira. (Baef. 6:2-4) Ka mohlala, na le letetše gore yo mongwe wa bana ba lena a le kgopele gore le tlo dula le lapa la gagwe goba le letetše se sengwe? Ebang le pono e nepagetšego gomme le lemoge gore le ka no se bone dilo go swana le gore go tšea nako gore motho le ge e le mang—e ka ba e le motswadi goba ngwana—a fetoše pono ya gagwe.

⁸ Bohle ba swanetše go lemoga gore le ka phema mathata ka go rulaganya dilo e sa le pele le ka go boledišana. (Die. 15:22) Seo se akaretša go boledišana ka tlhokomelo ya tša kalafo le gore batswadi ba kgetha kalafo ya mohuta ofe. Dintlha tšeo di lego karateng ya Durable Power of Attorney yeo Dihlatse tša Jehofa di e dirišago ke tše dingwe tša dilo tšeo di swanetšego go ahlaahlwa dipoledišanong tše bjalo. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tshwanelo ya go hlalosetšwa kalafo yeo a ka e newago, go e amogela goba go e gana. Karata ya Durable Power of Attorney e bontšha dilo tšeo motho a di kgethilego tabeng ya tša kalafo. Go kgetha motho yo o mmotago yo a tlago go go bolelela ditabeng tša kalafo (moo seo se kgonegago le go dumelelwa ke molao) go ka kgonthišetša gore o tla go direla diphetho tša maleba ge go nyakega. Bao o ba kgethilego ba swanetše go ba le dikopi tša karata yeo gore ba kgone go e tšweletša ge e nyakega. Ba bangwe ba bolokile dikopi tše bjalo le lengwalo la bona la go aba bohwa le dipampiri tše dingwe tše bohlokwa tša inšorense, tša ditšhelete, tša go ikgokaganya le diofisi tša mmušo le tše dingwe.

9, 10. Ke diphetogo dife tšeo di ka diregago go motšofadi tšeo di ka kgomago thušo yeo a e newago?

⁹ Maemong a mantši, bana ga ba be le bothata ge batswadi ba kganyoga go tšwela pele ba itirela dilo ge feela ba sa kgona. Ba ka ba ba sa kgona go apea, go hlwekiša, go nwa dihlare le go boledišana ntle le bothata. Ka go re’alo ba kgonthišetša bana ba bona gore ga go hlokagale gore ba ba thuše ka selo se sengwe le se sengwe. Eupša ge nako e dutše e eya, ge e ba batswadi ba se sa kgona go itirela dilo, mohlomongwe ba se sa kgona go ya mabenkeleng goba ba thoma go lebala dilo, bana ba ka swanelwa ke go thuša ge diphetogo tše bjalo di direga.

¹⁰ Botšofadi bo ka baka kgakanego, kgateletšego, go se kgone go swara mohlapologo, go se sa kwa gabotse, go se sa bona gabotse le go lahlegelwa ke kgopolo; lega go le bjalo, a mangwe a malwetši a a ka alafega ge a thoma go tšwelela. Ge mathata a a thoma, tsomang thušo ya tša kalafo. Bana ba ka swanelwa ke go gata mogato wa pele tabeng ye. Ka nako yeo, ba ka swanelwa ke go direla batswadi ba bona  dilo tšeo ba bego ba thabela go itirela tšona. E le gore ba kaonefatše tlhokomelo yeo batswadi ba e hwetšago, bana ba ka swanelwa ke go ba baboleledi ba batswadi ba bona, bangwaledi, ba ba iše gore ba yo phetha mabaka le go ba direla dilo tše dingwe.—Die. 3:27.

11. Go ka dirwa’ng go nolofaletša batswadi bao ba tšofetšego go tlwaelana le diphetogo?

¹¹ Ge e ba mathata a batswadi ba lena a sa rarollege, mohlomongwe go ka fetošwa mokgwa wo ba hlokomelwago ka wona goba mo ba dulago gona. Ge go dirwa diphetogo tše dinyenyane, go tla ba bonolo gore ba tlwaelane le tšona. Ge e ba le dula kgole le batswadi ba lena, go ka ba bjang ge Hlatse e nngwe goba moagišani a ka dula a hlola batswadi ba lena gomme a tsebiše yo mongwe wa lena gore batswadi ba phela bjang? Na ba nyaka thušo ka go apea le go hlwekiša feela? Na go fetoša dilo tše itšego ka ntlong go tla dira gore go be bonolo le mo go šireletšegilego gore ba sepelasepele ka ntlong, ba itlhapiše le go itirela dilo tše dingwe? Mohlomongwe batšofadi ba nyaka feela mothuši wa ka gae yoo a sa dulego le bona gore ba kgone go tšwela pele ba itirela dilo. Lega go le bjalo, ge e ba e ka se be mo go šireletšegilego gore ba dule ba nnoši, go ka nyakega gore ba hwetše thušo ya sa ruri. Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, nyakišišang ka ditirelo tša go hlokomela batšofadi lefelong la gabo lena. *—Bala Diema 21:5.

12, 13. Bana bao ba godilego bao ba dulago kgole le batswadi ba bona ba tšwela pele go ba godiša le go ba hlokomela bjang?

¹² Bana ba lerato ba nyaka gore batswadi ba bona ba dule ka go iketla. Ge bana ba tseba gore batswadi ba bona ba hlokometšwe gabotse, ba kgona go ba le khutšo ya monagano. Lega go le bjalo, ka baka la maikarabelo a mangwe, bana ba bantši bao ba godilego ga ba dule kgauswi le batswadi ba bona. Maemong a bjalo, ba bangwe ba diriša dinako tša bona tša maikhutšo go etela batswadi ba bona ba ba thuša ka dinyakwa tše itšego le go ba direla mešomo ya ka gae yeo ba se sa kgonago go itirela yona. Go ba leletša mogala ka mehla, goba letšatši le letšatši ge e ba go kgonega, go ba ngwalela mangwalo goba di e-mail go dira gore batswadi ba kgodišege gore ba a ratwa.—Die. 23:24, 25.

¹³ Go sa šetšwe gore maemo ke afe, le swanetše go fela le lekodišiša tlhokomelo yeo e newago batswadi ba lena letšatši le letšatši. Ge e ba batswadi ba lena e le Dihlatse gomme le sa dule kgauswi le bona, le ka boledišana le bagolo ba phuthegong ya bona go kwa seo ba se naganago. Le gona le se ke la lebala go rapelela batswadi ba lena. (Bala Diema 11:14.) Gaešita le ge batswadi ba lena e se Dihlatse, le swanetše go ‘godiša tatago lena le mmago lena.’ (Ek. 20:12; Die. 23:22) Ke therešo gore diphetho tša malapa ga di swane. A mangwe a rulaganya gore motswadi yo a tšofetšego a tle a dule le ona goba kgauswi le moo a dulago. Lega go le bjalo, ga se ka mehla se se kgonegago. Batswadi ba bangwe ba kgetha go se dule le bana ba bona bao ba godilego le malapa a bona; ba rata go itirela dilo gomme ga ba nyake go ba morwalo. Ba bangwe ba ka ba ba na le tšhelete, ka gona ba ka kgetha go lefa motho yo a tlago go ba hlokomela ba dutše ba dula ka ntlong ya bona.—Mmo. 7:12.

14. Bao ba nago le mošomo o montši wa go hlokomela batswadi ba ka ba le mathata afe?

¹⁴ Malapeng a mantši, gantši boikarabelo bja go hlokomela batswadi bao ba tšofetšego bo rwešwa morwa goba morwedi yo a dulago kgauswi le bona. Lega go le bjalo, bao ba nago le mošomo o montši wa go hlokomela batswadi ga se ba swanela go hlokomologa malapa a bona. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le nako le matla a lekanyeditšwego. Le gona maemo a ngwana yo a hlokometšego batswadi a ka fetoga, gomme seo sa dira gore go lebelelwe maemo ka lefsa. Na mohlomongwe setho setee sa lapa se rwešitšwe boikarabelo bjo bogolo? Na bana ba bangwe ba ka  thuša, mohlomongwe ka go šiedišana go hlokomela batswadi?

15. Ke’ng seo se ka dirwago gore yo a hlokometšego batswadi a se ke a lapa kudu?

¹⁵ Ge motswadi yo a tšofetšego a hloka thušo ka mehla, go na le kgonagalo ya gore yo a mo hlokometšego a lape kudu. (Mmo. 4:6) Bana ba lerato ba nyaka go direla batswadi ba bona sohle seo ba ka se kgonago, eupša ge batswadi ba dula ba nyaka thušo seo se ka ba nola moko. Bao ba ikhwetšago ba le boemong bjo ba swanetše go lebelela dilo ka tsela ya kgonthe, ge go kgonega ba kgopele thušo. Mohlomongwe go ka ba go fo nyakega gore motšofadi a fele a thušwa e le gore a se ye legaeng la go hlokomela batšofadi.

16, 17. Ke ditlhohlo dife tšeo bana ba ka lebeletšanago le tšona ge ba hlokometše batswadi bao ba tšofetšego, gona ba ka lebeletšana le tšona bjang? (Bona le lepokisi leo le rego “Bahlokomedi Bao ba Nago le Tebogo.”)

¹⁶ Go kweša bohloko go bona ditlamorago tše šoro tša botšofadi batswading bao ba rategago. Ba bantši bao ba hlokomelago batswadi ba a nyama, ba a tshwenyega, ba a gakanega, ba a befelwa, ba ikwa ba le molato gaešita le go ferekana. Ka dinako tše dingwe, motswadi yo a tšofetšego a ka go hlaba ka mantšu goba a bolela dilo tšeo di bontšhago go hloka tebogo. Ge e ba seo se direga, o se ke wa akgofela go kgopišega. Setsebi se sengwe sa monagano se re: “Tsela e kaone ya go lebeletšana le maikwelo le ge e le afe, kudukudu ao a sa go thabišego, ke gore o a amogele. Phema go dira eka ga o ikwe ka tsela yeo goba go ipona molato ka baka la ge o ikwa ka tsela yeo.” Boledišana le molekane wa gago ka maikwelo a gago, setho se sengwe sa lapa goba mogwera yo mongwe yo o mmotago. Dipoledišano tše bjalo di ka go thuša gore o be le pono e nepagetšego ka maikwelo a gago.

¹⁷ Go ka fihla nako yeo lapa le se sa kgonago go hlokomela motswadi yo a rategago ka gae. Go ka nyakega gore a yo hlokomelwa legaeng la batšofadi. Kgaetšedi yo mongwe wa Mokriste o be a etela mmagwe legaeng la go hlokomela batšofadi mo e nyakilego go ba letšatši le lengwe le le lengwe. O bolela ka lapa la gabo gore: “Re be re sa kgone go nea mma tlhokomelo ya diiri tše 24 yeo a bego a e hloka. Go be go se bonolo go mo iša legaeng la go hlokomela batšofadi. Go be go le thata kudu maikwelong. Lega go le bjalo, phetho ya go mo iša moo e ile ya mo thuša kudu dikgweding tša mafelelo tša bophelo bja gagwe, gomme o ile a amogela seo.”

18. Bao ba hlokometšego batswadi ba ka kgodišega ka eng?

¹⁸ Boikarabelo bja go hlokomela batswadi ba lena ge ba dutše ba tšofala bo ka ba thata le go le imela maikwelong. Ga go na ditharollo tše di lebanyago bakeng sa go hlokomela motšofadi yo mongwe le yo mongwe. Lega go le bjalo, ge e ba le rulaganya dilo ka bohlale, le na le tirišano, le boledišana gabotse gomme go feta tšohle le rapela ka go tšwa pelong, le ka phetha ka katlego boikarabelo bja go godiša batswadi ba lena bao ba rategago. Ge le dira bjalo, le tla kgotsofatšwa ke go tseba gore ba hwetša tlhokomelo ya maleba yeo ba e hlokago. (Bala 1 Bakorinthe 13:4-8.) Sa bohlokwa kudu, le ka kgodišega gore le tla ba le khutšo ya monagano yeo Jehofa a e neago bao ba godišago batswadi ba bona.—Bafil. 4:7.