1. Jesu o beile bjang mohlala o phethagetšego wa boikgafo?

GE Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a bea mohlala o phethagetšego wa boikgafo. O be a etiša pele go dira thato ya Modimo go e na le go dira dilo tšeo a bego a di kganyoga le go di rata. (Joh. 5:30) Ka go botega go fihla lehung koteng ya tlhokofatšo, o ile a bontšha gore moya wa gagwe wa boikgafo o be o se na tekanyo.—Bafil. 2:8.

2. Re ka bontšha bjang moya wa boikgafo, gona ke ka baka la’ng re swanetše go dira bjalo?

² Ka ge re le balatedi ba Jesu, le rena re swanetše go bontšha moya wa boikgafo. Go bolela’ng go ba le moya wa boikgafo? Ka boripana, go bolela go ikemišetša go tlogela go dira dilo tšeo re di ratago e le gore re thuše ba bangwe. Ka mantšu a mangwe, boikgafo bo fapana le boithati. (Bala Mateo 16:24.) Moya wa boikgafo o ka re thuša go etiša dikgahlego tša ba bangwe pele. (Bafil. 2:3, 4) Ge e le gabotse, Jesu o rutile gore moya wa boikgafo ke senyakwa se segolo borapeding bja rena. Bjang? Lerato la Bokriste, leo le re tutueletšago go ikgafa, ke leswao la barutiwa ba therešo ba Jesu. (Joh. 13:34, 35) Le gona nagana ka ditšhegofatšo tšeo re di thabelago ka baka la ge re le karolo ya borwarre bja lefase ka bophara bjoo bo bonagatšago moya wo wa boikgafo!

3. Ke’ng seo se ka dirago gore re kgaotše go bontšha moya wa boikgafo?

 ³ Lega go le bjalo, go na le lenaba leo le ka dirago gore re kgaotše go bontšha moya wa boikgafo re sa hlokomele. Lenaba leo ke tshekamelo ya rena ya go ba le boithati. Nagana kamoo Adama le Efa ba bontšhitšego moya wo wa boithati. Efa o tutueditšwe ke boithati gore a nyake go swana le Modimo. Monna wa gagwe o bontšhitše boithati ka go nyaka go mo kgahliša. (Gen. 3:5, 6) Ka morago ga gore Diabolo a hlanoše Adama le Efa borapeding bja therešo, o ile a tšwela pele a leka batho gore ba be le boithati. O ile a ba a diriša leano leo ge a be a leka Jesu. (Mat. 4:1-9) Mehleng yeno, Sathane o atlegile go arošeng batho ba bantši, a ba dira gore ba bonagatše boithati ka ditsela tše dintši. Re swanetše go ntšha mahlo dinameng ka gobane moya wo woo o iphilego matla wa boithati o ka re fetela.—Baef. 2:2.

4. (a) Na go a kgonega gore gona bjale re fediše boithati? Hlalosa. (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife?

⁴ Boithati bo ka swantšhwa le rusi yeo e jago tšhipi. Ge e ba sedirišwa seo se dirilwego ka tšhipi se na le monola e bile se bethwa ke moya letšatši le letšatši, se ka thoma go rusa. Kotsi ke go hlokomologa rusi yeo, wa e tlogela e keka go fihlela e senya sedirišwa seo goba e dira gore se se sa šoma. Ka mo go swanago, gaešita le ge gona bjale re ka se kgone go fediša go se phethagale ga rena le moya wa boithati, re swanetše go phafogela dikotsi tša moya woo gomme re tšwele pele re o lwantšha. (1 Bakor. 9:26, 27) Re ka lemoga bjang gore re thoma go ba le boithati? Gona re ka dira’ng gore re be le moya wa boikgafo kutšwanyana?

5. (a) Beibele e swana bjang le seipone? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.) (b) Ke’ng seo re sa swanelago go se dira ge re itlhahloba go bona ge e ba re na le boithati?

⁵ Go fo swana le ge re ka diriša seipone go ipona, re ka diriša Beibele go bona motho yo re lego yena ka gare gomme ra lokiša bošaedi le ge e le bofe bjo re bo hwetšago. (Bala Jakobo 1:22-25.) Lega go le bjalo, seipone se tla re thuša gore re ipone gabotse ge feela re se diriša ka tsela ya maleba. Ka mohlala, ge re ka itebelela seiponeng ka lepotlapotla, re ka fo se bone bošaedi bjo itšego bjo bonyenyane bjoo go lego bohlokwa gore re bo lokiše. Goba ge e ba re ka lebelela seiponeng re eme ka thoko, re ka bona motho yo mongwe. Ka mo go swanago, e le gore re diriše Beibele go bona bothata bja go swana le boithati, ga se ra swanela go fo e kga ka godimo goba go e balela go bona diphošo tša ba bangwe.

6. Re “phegelela” bjang molao o phethagetšego?

⁶ Ka mohlala, re ka bala Lentšu la Modimo ka mehla, gaešita le letšatši le letšatši eupša ra se lemoge gore re thoma go ba le moya wa boithati. Seo se kgonega bjang? Nagana ka se: Papišong ya Jakobo ya mabapi le seipone, bothata ga se gore motho yoo o paletšwe ke go itebeledišiša. Jakobo o ngwadile gore motho yoo “o a itebelela.” Jakobo mo o dirišitše lentšu la Segerika leo le bolelago go itlhahloba ka mo go tseneletšego goba go lebeledišiša selo ka kelohloko. Bjale bothata bja motho yo e be e le eng? Jakobo o tšwetše pele ka gore: “A tloga a lebala ka bjako mohuta wa motho yo a lego yena.” Ee, o ile a tloga seiponeng ntle le go lokiša bothata bjo a bo bonego. Go fapana le seo, motho yo bohlale ga a fo ‘lebeledišiša molaong o phethagetšego,’ eupša e bile o a “o phegelela.” Go e na le gore a lebale molao o phethagetšego wa Lentšu la Modimo, o dula a latela dithuto tša wona ka mehla. Jesu o boletše ntlha e swanago ge a be a re: “Ge e ba le dula lentšung la ka, gona le barutiwa ba ka e le ka kgonthe.”—Joh. 8:31.

7. Re ka diriša Beibele bjang go bona ge e ba re na le mekgwa ya boithati?

⁷ Ka gona, e le gore o kgone go lwantšha mekgwa le ge e le efe ya boithati, o swanetše go thoma pele ka go bala Lentšu la Modimo ka kelohloko. Se se ka go thuša go lemoga moo o swanetšego go lokiša gona. Eupša ga  se wa swanela go dira seo feela. O swanetše go nwelela Lentšung la Modimo ka go dira nyakišišo. Ka morago ga gore o bale pego e itšego ya Beibele, naganišiša ka dipotšišo tša go swana le tše di rego: ‘Nna nkabe ke ile ka dira’ng boemong bjo? Na nkabe ke ile ka dira se se nepagetšego?’ Sa bohlokwa le go feta ke gore ka morago ga gore o naganišiše ka seo o se badilego, katanela go se diriša. (Mat. 7:24, 25) Anke re ahlaahleng kamoo re ka dirišago pego ya mabapi le Kgoši Saulo le ya moapostola Petro go re thuša go dula re na le moya wa boikgafo.

8. Saulo o be a na le boemo bofe bja kgopolo ge a be a thoma go buša, gona seo o se bontšhitše bjang?

⁸ Kgoši Saulo wa Isiraele ke mohlala wa temošo go rena wa kamoo moya wa boithati o ka senyago moya wa rena wa boikgafo. Saulo o thomile go buša a na le boipoetšo e bile a ikokobeditše. (1 Sam. 9:21) O ile a gana go otla Baisiraele bao ba ilego ba bolela gampe ka pušo ya gagwe, gaešita le ge a ka be a ile a bona a na le lebaka la go dira bjalo ka ge a be a kgethilwe ke Modimo gore e be kgoši. (1 Sam. 10:27) Kgoši Saulo o ile a amogela tlhahlo ya moya wa Modimo ka go etelela pele Baisiraele ntweng yeo ba ilego ba e fenya ge ba be ba elwa le Baamoni. Ka morago ga moo, ka boikokobetšo o ile a iša tumišo go Jehofa bakeng sa phenyo yeo.—1 Sam. 11:6, 11-13.

9. Go tlile bjang gore Saulo a thome go ba le moya wa boithati?

⁹ Ka morago Saulo o ile a thoma go ba le boithati le boikgantšho, go swana le rusi yeo e jago tšhipi. Ka morago ga gore a fenye Baamaleke, o ile a etiša dikgahlego tša gagwe pele go e na le go kwa Jehofa. Modimo o be a mo laetše gore a fediše dilo ka moka, eupša ka megabaru Saulo a itšeela tšona. Le gona Saulo ka boikgantšho o ile a ikagela segopotšo. (1 Sam. 15:3, 9, 12) Ge moporofeta Samuele a be a mmotša gore Jehofa ga se a kgahlišwa ke seo, Saulo o ile a leka go itokafatša ka go bolela gore o phethile tše dingwe tša ditaelo tša Modimo a ba a rweša ba bangwe molato bakeng sa diphošo tša gagwe. (1 Sam. 15:16-21) Go oketša moo, boikgantšho bo ile bja dira gore Saulo a tshwenyege kudu ka go amogelwa ke batho go e na le go kgahliša Modimo. (1 Sam. 15:30) Re ka diriša bjang pego ya mabapi le Saulo e le seipone go re thuša go dula re na le moya wa boikgafo?

10, 11. (a) Phihlelo ya Saulo e re ruta’ng mabapi le go dula re na le moya wa boikgafo? (b) Re ka phema bjang go latela mohlala o mobe wa Saulo?

¹⁰ Sa pele, phihlelo ya Saulo e re bontšha gore re ka se nape re nama maoto, ra ipotša gore ka ge re kile ra bontšha moya wa boikgafo, go ra gore re tla fo tšwela pele re o bontšha. (1 Tim. 4:10) Gopola gore Saulo o kile a kwa le go amogelwa ke Modimo ka nako e itšego, eupša a palelwa ke go lahla mekgwa ya boithati yeo a bego a šetše a na le yona. Mafelelong Jehofa o ile a tloša Saulo gore e se sa ba kgoši ka baka la go se kwe ga gagwe.

¹¹ Sa bobedi, re swanetše go itlhokomela gore re se šetše feela dikarolo tša bophelo tšeo go tšona re dirago gabotse gomme ra hlokomologa tšeo re swanetšego go di lokiša. Seo se tla fo itshwanela le go diriša seipone go bona diaparo tša rena tše mpsha mola re hlokomologa ditšhila tšeo re nago le tšona sefahlegong. Le ge re ka se nape re swana le Saulo ka boikgantšho, re swanetše go katanela go phema selo le ge e le sefe seo se ka re lebišago mokgweng wo o mobe. Ge re newa keletšo, anke re se ke ra itokafatša, ra nyenyefatša phošo ya rena goba ra rweša ba bangwe molato. Go e na le gore re swane le Saulo, go kaone kudu gore re amogele keletšo ka diatla tše pedi.—Bala Psalme 141:5.

12. Moya wa boikgafo o ka re thuša bjang ge e ba re ka dira sebe se segolo?

¹² Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba re ka dira sebe se segolo? Saulo o be a nyaka go šireletša seriti sa gagwe, e lego seo se ilego sa mo šitiša go lokiša tswalano ya gagwe le Jehofa. Go fapana le seo, moya wa boikgafo o ka  re thuša go fenya go lewa ke dihlong gomme ra tsoma thušo yeo re e hlokago. (Die. 28:13; Jak. 5:14-16) Ka mohlala, ngwanabo rena yo mongwe o ile a thoma go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa ge a be a na le nywaga e 12 gomme a tšwela pele a di bogela ka sephiring ka nywaga ya ka godimo ga e lesome. O re: “Go be go le thata kudu gore ke botše mosadi wa ka le bagolo seo ke bego ke dutše ke se dira. Eupša ka ge gona bjale ke ba boditše, ke kwa eka ke rotšwe morwalo o boima magetleng a ka. Ba bangwe ba bagwera ba ka ba ile ba nyama ge ke be tlošwa gore ke se sa ba mohlanka wa bodiredi, go le bjalo ka ge eka ke ba swabišitše. Lega go le bjalo, ke a tseba gore gona bjale Jehofa o thabišwa kudu ke tirelo ya ka go feta ge ke be ke sa bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa, e bile tsela yeo yena a ntebelelago ka yona ke yona ya bohlokwa.”

13, 14. Petro o ile a bonagatša bjang mekgwa ya boithati?

¹³ Moapostola Petro o ile a bontšha moya wa boikgafo ge Jesu a be a mo tlwaetša. (Luka 5:3-11) Lega go le bjalo, o ile a swanelwa ke go lwantšha mekgwa ya boithati. Ka mohlala, o ile a galefa ge moapostola Jakobo le moapostola Johane ba be ba itsomela maemo a phagamego kgauswi le Jesu Mmušong wa Modimo. Mohlomongwe Petro o ile a nagana gore se sengwe sa ditulo tšeo ke sa gagwe ka gobane Jesu o be a šetše a boletše gore Petro o be a tla amogela kabelo e kgethegilego. (Mat. 16:18, 19) Go sa šetšwe gore boemo e be e le bofe, Jesu o ile a lemoša Jakobo le Johane gotee le Petro le baapostola ba bangwe ka moka gore ka boithati ba se leke go “buša” bana babo bona.—Mar. 10:35-45.

¹⁴ Gaešita le ka morago ga gore Jesu a leke go phošolla boemo bja Petro bja kgopolo, Petro o ile a tšwela pele a lwantšhana le kamoo a bego a itebelela ka gona. Ge Jesu a be a botša baapostola gore ba be ba tla mo tlogela ka nakwana, Petro o ile a nyatša baapostola ba bangwe gomme a iphagamiša ka go bolela gore yena o be a tla dula a botega. (Mat. 26:31-33) Lega go le bjalo, go ipota ga gagwe e be e le ga lefeela ka gore bjona bošegong bjoo o ile a palelwa ke go bontšha moya wa boikgafo. Petro o ile a latola Jesu ka makga a mararo e le ge a nagana gore o a itšhireletša.—Mat. 26:69-75.

15. Ke ka baka la’ng mohlala wa bophelo bja Petro o kgothatša?

 ¹⁵ Go sa šetšwe go katana moo ga gagwe le go palelwa, bophelo bja Petro ke mohlala o kgothatšago. Ka go dira boiteko le ka thušo ya moya o mokgethwa wa Modimo, Petro o ile a kgona go fenya mekgwa ya gagwe e fošagetšego gomme a bontšha boitshwaro le lerato la boikgafo. (Bagal. 5:22, 23) O ile a kgotlelela diteko tše dikgolo tšeo di fetago tše a kilego a palelwa go tšona pejana. O ile a bontšha boikokobetšo tseleng yeo a ilego a itshwara ka yona ge moapostola Paulo a be a mo kgalemela pele ga batho. (Bagal. 2:11-14) Le gona, ka morago ga gore Petro a kgalemelwe, ga se a ka a boloka sekgopi, a ikwa eka Paulo o mo theošitše seriti. Petro o ile a tšwela pele a rata Paulo. (2 Pet. 3:15) Mohlala wa Petro o ka re thuša go hlagolela moya wa boikgafo.

16. Re ka bontšha bjang moya wa boikgafo maemong a thata?

¹⁶ Nagana kamoo wena o arabelago ka gona ge go le thata. Ge Petro le baapostola ba bangwe ba be ba golegilwe gomme ba otlilwe ka dikgati ka baka la modiro wa bona wa boboledi, ba ile ba thaba “gobane ba be ba tšerwe e le ba ba swanelwago ke go hlomphollwa ka baka la leina la [Jesu].” (Dit. 5:41) Le wena o ka lebelela go tlaišwa e le sebaka sa gore o ekiše Petro gomme o latele mohlala wa Jesu ka go bontšha moya wa boikgafo. (Bala 1 Petro 2:20, 21.) Go lebelela dilo ka tsela ye go tla go thuša le ge bagolo ba go neile tayo. Latela mohlala wa Petro go e na le go kgopišega.—Mmo. 7:9.

17, 18. (a) Ke’ng seo re ka ipotšišago sona ka dipakane tša rena tša moya? (b) Re ka dira’ng ge e ba re lemoga gore re na le moyana wa boithati ka dipelong tša rena?

¹⁷ Le gona mohlala wa Petro o ka go hola le tabeng ya dipakane tša moya. O ka phegelela dipakane tše bjalo ka tsela yeo e bontšhago gore o na le moya wa boikgafo. Eupša o itlhokomele gore go di phegelela moo ga go go dire gore o thome go rata maemo. Ka gona ipotšiše gore: ‘Na ke kganyoga go kaonefatša tirelo ya ka go Jehofa goba go e oketša feela ka gobane ke nyaka go tuma goba go ba le maemo, go etša ge go ka ba go bile bjalo ka Jakobo le Johane ge ba be ba botša Jesu kgopelo ya bona?’

¹⁸ Ge e ba o lemoga gore go na le moyana wa boithati ka pelong ya gago, kgopela Jehofa gore a go thuše go lokiša boemo bja gago bja kgopolo le maikwelo; ke moka o katanele go nagana ka go tumiša yena e sego go itumiša. (Ps. 86:11) E bile o ka phegelela dipakane tšeo di ka se dirego gore o retwe ke batho ba bangwe. Ka mohlala, o ka hlagolela kutšwanyana dika tše itšego tšeo di enywago ke moya tšeo o thatafalelwago ke go di bonagatša. Goba ge e ba o lokišetša dikabelo tša gago tša dibokeng ka bokgwari eupša o sa tšee karolo ka botlalo go hlwekišeng Holo ya Mmušo, o ka ipeela pakane ya go diriša keletšo yeo e lego go Baroma 12:16.—Bala.

19. Re ka dira’ng gore re se nyamišwe ke seo re se bonago seiponeng sa Lentšu la Modimo?

¹⁹ Ge re itebeledišiša seiponeng sa Lentšu la Modimo gomme re bona diphošo, gaešita le maswao a gore re na le boithati, re ka nyama. Ge e ba seo se ka go diragalela, naganišiša ka motho yo bohlale yoo Jakobo a boletšego ka yena papišong ya gagwe. Jakobo ga se a gatelela kamoo motho yoo a ilego a akgofela go lokiša diphošo tšeo a di lemogilego goba gaešita le gore o ile a kgona go di lokiša ka moka; go e na le moo, Jakobo o re motho yoo o ile a “phegelela molaong o phethagetšego.” (Jak. 1:25) Motho yoo o ile a gopola seo a se bonego seiponeng gomme a tšwela pele a se lokiša. Ee, dula o na le pono e botse ka wena le pono e lekalekanego ka mafokodi a gago. (Bala Mmoledi 7:20.) Tšwela pele o lebeledišiša molaong o phethagetšego gomme o katanele go dula o na le moya wa boikgafo. Jehofa o ikemišeditše go go thuša go etša ge a thušitše bana beno ba bantši bao le bona ba sa phethagalago. Modimo o tla go amogela le go go šegofatša ge e ba o tšwela pele o bontšha moya wa boikgafo.