Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo o ile a opelela Mmopi koša ya tumišo yeo e rego: “Wena Modimo wa ka, ke kgahlwa ke go dira thato ya gago, molao wa gago o ka garegare ga ka.” (Ps. 40:8) Go sa šetšwe mathata le tlalelo tšeo Dafida a ilego a lebeletšana le tšona bophelong, o be a kgahlwa ke go dira thato ya Modimo go tšwa pelong. Ke therešo gore ga se Dafida a nnoši e bego e le morapedi wa Jehofa yo a bego a kgahlwa ke go hlankela Modimo wa therešo.

Ge moapostola Paulo a be a diriša mantšu a Psalme 40:8 go Mesia, goba Kriste, o ngwadile gore: “Ge Kriste a be a etla lefaseng o ile a re go Modimo: ‘“Ga se wa nyaka sehlabelo le sebego, eupša o ntokišeditše mmele. Ga se wa amogela dibego tše di feletšego tša go fišwa le sebego sa sebe.” Ke moka ka re: “Bona! Ke tlile (lengwalong la go phuthwa la puku go ngwadilwe ka nna) go dira thato ya gago, wena Modimo.”’”—Baheb. 10:5-7.

Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a thabela go bona tlholo, go hlwa le bagwera le go ipshina ka dijo a na le batho ba bangwe. (Mat. 6:26-29; Joh. 2:1, 2; 12:1, 2) Lega go le bjalo, selo se segologolo seo a bego a se thabela e be e le go dira thato ya Tatagwe wa legodimong. Ge e le gabotse, Jesu o itše: “Dijo tša ka ke gore ke dire thato ya yo a nthomilego le go phetha modiro wa gagwe.” (Joh. 4:34; 6:38) Barutiwa ba Jesu ba ile ba ithuta sephiri sa lethabo la kgonthe go Mong wa bona. Ba ile ba thabela kudu go botša ba bangwe molaetša wa Mmušo ka go rata le ka mafolofolo.—Luka 10:1, 8, 9, 17.

Jesu o ile a laela barutiwa ba gagwe gore: “Eyang . . . le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, le ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa, le ba ruta go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona. Tsebang gore ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:19, 20) Go phetha taelo ye go akaretša go bolela le batho kae le kae mo re ka ba hwetšago, go dira maeto a go boela go bao ba thabelago le go swara dithuto tša  Beibele le bona. Go dira modiro wo go ka re thabiša kudu.

Go sa šetšwe gore batho ba amogela molaetša wa rena goba aowa, boemo bja rena bja kgopolo bo kgatha tema e kgolo lethabong leo re le hwetšago bodireding. Ke ka baka la’ng re tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse gaešita le ge batho ba sa thabele goba ba re kwera? Ke ka gobane re a tseba gore ge re tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa re bontšha gore re rata Modimo le baagišani ba rena. Maphelo a rena gotee le a baagišani ba rena a kotsing. (Hesek. 3:17-21; 1 Tim. 4:16) Anke re ahlaahleng tše dingwe tša dintlha tšeo di thušitšego ba bantši ba bašomigotee le rena go dula ba fišega bodireding goba go tsošološa phišego ya bona ditšhemong tše thata.

Go diriša dipotšišo tša maleba ge re le tšhemong gantši go ba le mafelelo a mabotse. Mesong e mengwe, Amalia o ile a bona monna yo mongwe a bala kuranta phakeng. O ile a mmatamela gomme a mmotšiša ge e ba a badile ditaba le ge e le dife tše dibotse kuranteng yeo. Ge monna yoo a re aowa, Amalia o ile a re: “Ke go swaretše ditaba tše dibotse tša mabapi le Mmušo wa Modimo.” Se se ile sa kgahla monna yoo gomme a dumela go swarelwa thuto ya Beibele. Ge e le gabotse, Amalia o ile a kgona go thoma dithuto tše tharo tša Beibele phakeng yeo.

Janice o dirile gore moo a šomago gona e be tšhemo ya gagwe. Ge mohlapetši yo mongwe le mošomigotee le yena ba be ba kgahlwa ke sehlogo se itšego ka go Morokami, Janice o ile a ithaopela go ba tlišetša dimakasine tše dingwe ka mehla. O ile a dira se se swanago go mošomigotee le yena yo mongwe yo a bego a kgahlilwe ke dihlogo tše di fapafapanego ka go Morokami le Phafoga! Seo se ile sa dira gore mošomigotee le yena yo mongwe gape le yena a kgopele dimakasine. Janice o re: “A tšhegofatšo e kaakaang e tšwago go Jehofa!” Mafelelong Janice o ile a ba le batho ba 11 bao a ba išetšago dimakasine ka mehla mošomong wa gagwe.

Molebeledi yo mongwe wa mosepedi o kgothaleditše gore ge bagoeledi ba le bodireding bja ntlo le ntlo ba se ke ba phetha poledišano ya bona le mong wa ntlo ka go fo bolela gore ba tla boa gape nakong e tlago. Go e na le moo, ba ka botšiša mong wa ntlo gore: “Na o ka thabela gore ke go bontšhe kamoo re swarelago batho thuto ya Beibele?” goba, “O ka rata gore ke boe neng le gona ka nako mang gore re tlo tšwetša pele poledišano ye ya rena?” Molebeledi yoo wa mosepedi o re ka go diriša mokgwa wo, bana babo rena le dikgaetšedi ba phuthegong e nngwe yeo a bego a e hlankela ba ile ba thoma dithuto tša Beibele tše 44 ka beke e tee feela.

Go dira maeto a go boela ka pelapela—gaešita le ka morago ga matšatši a sego kae ka morago ga leeto la pele—go ka atlega kudu. Ka baka la’ng? Ka gobane go dira bjalo go bontšha gore re tloga re kgahlegela go thuša batho ba dipelo tše dibotse go kwešiša Beibele. Ge mosadi yo mongwe a be a botšišwa lebaka leo a dumetšego go swarelwa thuto ya legae ya Beibele  ke Dihlatse tša Jehofa, o itše: “Ke dumetše go ithuta ka gobane Dihlatse tšeo di mpontšhitše kgahlego go tšwa pelong le lerato.”

Ka moragonyana ga gore Madaí a be gona Sekolong sa Tirelo ya Bobulamadibogo, o ile a swara dithuto tša Beibele tše 15 gomme a fetišetša tše dingwe tša ka godimo ga tše 5 go bagoeledi ba bangwe. Dithuto tša gagwe tše mmalwa di ile tša thoma go tla dibokeng ka mehla. Ke’ng seo se thušitšego Madaí go thoma dithuto tše dintši gakaakaa tša Beibele? Sekolong seo o ithutile bohlokwa bja go phegelela go boela go bao ba bontšhitšego kgahlego go fihlela a ba hwetša. Hlatse e nngwe yeo e thušitšego batho ba bantši go ithuta therešo ya Beibele e re: “Ke ithutile gore go phegelela go direng maeto a go boela ke sehlare sa go thuša batho bao ba nyakago go tseba Jehofa.”

Go dira maeto a go boela le go swara dithuto tša Beibele go nyaka maiteko a magolo. Lega go le bjalo, ditšhegofatšo ke tše dintši go feta maiteko le ge e le afe ao re ka a dirago. Ka go dira sohle se re ka se kgonago modirong wa go bolela ka Mmušo, re ka thuša ba bangwe go “[fihla] tsebong e nepagetšego ya therešo,” e bile seo se ka ba phološa. (1 Tim. 2:3, 4) Seo se ka re tlišetša kgotsofalo le lethabo leo le sa bapišwego le selo.