Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Gatela Pele le Mokgatlo wa Jehofa?

Na o Gatela Pele le Mokgatlo wa Jehofa?

“Mahlo a Jehofa a lebeletše baloki.”1 PET. 3:12.

1. Ke mokgatlo ofe wo o ilego wa tšeela legato setšhaba sa bahlanogi sa Isiraele e le batho bao ba bitšwago ka leina la Jehofa? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

JEHOFA ke yena a hlomilego phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga le go tsošološa borapedi bja therešo mehleng yeno. Go etša ge go boletšwe sehlogong se se fetilego, mokgatlo wo o bopšago ke balatedi ba Kriste ba lekgolong la pele o ile wa tšeela legato setšhaba sa bahlanogi sa Isiraele e le batho bao ba bitšwago ka leina la Jehofa. Mokgatlo wo o mofsa, woo Jehofa a o ratago kudu, o phologile phedišo ya Jerusalema ka 70 C.E. (Luka 21:20, 21) Ditiragalo tšeo tša lekgolong la pele la nywaga e be e le meriti ya ditiragalo tšeo di akaretšago bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno. Kgauswinyane tshepedišo ye ya dilo ya Sathane e tlo fela, eupša mokgatlo wa Modimo o tla phologa mehla ye ya bofelo. (2 Tim. 3:1) Re ka kgodišega bjang ka seo?

2. Jesu o boletše’ng ka “masetlapelo a magolo,” gona a tla thoma bjang?

2 Ge Jesu a be a bolela ka go ba gona ga gagwe mo go sa bonagalego le bofelo bja tshepedišo ye ya dilo, o itše: “Go tla ba le masetlapelo a magolo a sa kago a ba gona ga e sa le go tloga mathomong a lefase go ba go fihla gona bjale, aowa, le go ba gona a ka se sa ba gona gape.” (Mat. 24:3, 21) Masetlapelo a ao go ka se  tsogego go bile le a go swana le ona, a tla thoma ge Jehofa a fediša “Babilona o Mogolo,” e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, a diriša mebušo ya dipolotiki. (Kut. 17:3-5, 16) Go tla direga’ng ka morago ga moo?

TLHASELO YA SATHANE E TLA THOMA HARAMAGEDONE

3. Ka morago ga ge bodumedi bja maaka bo fedišitšwe, ke’ng seo se tlago go diragalela batho ba Jehofa?

3 Ka morago ga ge bodumedi bja maaka bo fedišitšwe, Sathane le lefase la gagwe ba tla hlasela bahlanka ba Jehofa. Ka mohlala, Mangwalo a boletše e sa le pele ka “Gogo wa naga ya Magogo” gore: “O tla rotoga. Wa tsena bjalo ka ledimo. Wa ba bjalo ka maru a khupetšago naga, wena le mephato ya gago ka moka ya madira le meraforafo yeo e nago le wena.” Ka ge Dihlatse tša Jehofa di se na mašole e bile e le batho ba nago le khutšo mo lefaseng, di tla bonagala di sa šireletšega. Eupša yo a tlago go leka go di hlasela o tla be a ipaketše mathata a magolo!Hesek. 38:1, 2, 9-12.

4, 5. Jehofa o tla arabela bjang ge Sathane a leka go fediša bahlanka ba gagwe?

4 Modimo o tla arabela bjang ge Sathane a leka go fediša batho ba gagwe? Jehofa o tla ba lwela a diriša matla a gagwe e le Mmuši wa Legohle. Jehofa o lebelela go hlaselwa ga batho ba gagwe go swana le gore go hlaselwa yena. (Bala Sakaria 2:8.) Ka gona, Tatago rena wa legodimong o tla tšea kgato gateetee gore a re phološe. Phološo yeo e tla fihla seremong sa yona ge go fedišwa lefase la Sathane ka Haramagedone, e lego “[ntwa] ya letšatši le legolo la Modimo Ramatlaohle.”Kutollo 16:14, 16.

5 Ge boporofeta bja Beibele bo bolela ka Haramagedone bo re: “‘Jehofa o phegišana le ditšhaba. O tla ahlola batho ka moka ka boyena. Ge e le ba kgopo, o tla ba gafela tšhošeng,’ o re’alo Jehofa. ‘Se ke seo Jehofa wa madira a se boletšego a re: “Tsebang! Bošula bo tlela ditšhaba ka go latelelana ga tšona gomme ledimo le legolo le tla tšutla dikarolong tša kgole tša lefase. Mohlang woo bao ba bolailwego ke Jehofa ba tla tlala go tloga pheletšong e nngwe ya lefase go ya go e nngwe. Ba ka se llelwe le ge e le go phuthwa goba go bolokwa. Ba tla etša morole lefaseng.”’” (Jer. 25:31-33) Haramagedone e tla fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo. Lefase la Sathane le ka se sa ba gona, eupša karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa e tla phologa.

LEBAKA LEO MOKGATLO WA JEHOFA LEHONO O ATLEGAGO

6, 7. (a) Batho bao ba bopago “lešaba le legolo” ba tšwa kae? (b) Go bile le koketšego efe nywageng ya morago bjale?

6 Mokgatlo wa Modimo mo lefaseng o a gola le go atlega ka gobane o bopša ke batho bao a ba amogelago. Beibele e re kgonthišetša gore: “Mahlo a Jehofa a lebeletše baloki gomme ditsebe tša gagwe di kwa ditopo tša bona.” (1 Pet. 3:12) Baloki bao ba akaretša “lešaba le legolo” leo le “tšwago masetlapelong a magolo.” (Kut. 7:9, 14) Baphologi ba ga e fo ba “lešaba.” Ke “lešaba le legolo”—palo e kgolokgolo ya batho. Na o ipona o le gare ga lešaba leo o le mophologi wa ‘masetlapelo a magolo’?

7 Batho ba bao ba bopago lešaba le legolo ba tšwa kae? Ba kgobokeditšwe gotee ka modiro woo Jesu a boletšego ka wona e sa le pele e le karolo ya pontšho ya go ba gona ga gagwe. O itše: “Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle, ke moka bofelo bo tla tla.” (Mat. 24:14) Mehleng ye ya bofelo, wo ke modiro o mogologolo ka mokgatlong wa Modimo. Ka baka la modiro wo wa go ruta wa lefaseng ka bophara wa Dihlatse tša Jehofa, batho ba dimilione ba ithutile go rapela Modimo “ka  moya le ka therešo.” (Joh. 4:23, 24) Ka mohlala, nywageng e lesome ya morago bjale, e lego go tloga ngwageng wa tirelo wa 2003 go fihla ka 2012, batho ba fetago 2 707 000 ba ile ba kolobetšwa go bontšha gore ba ineetše go Modimo. Gona bjale lefaseng ka moka go na le Dihlatse tša ka godimo ga tše 7 900 000, le batho ba bangwe ba dimilione bao ba kopanelago le tšona, kudukudu nakong ya Segopotšo sa ngwaga le ngwaga. Ga re ipethe dihuba ka dipalopalo tše, ka gobane ke ‘Modimo a tšwelago pele a godiša.’ (1 Bakor. 3:5-7) Lega go le bjalo, go molaleng gore lešaba le legolo le tšwela pele le oketšega ngwaga le ngwaga.

8. Ke’ng seo se dirago gore go be le koketšego ka mokgatlong wa Jehofa wa mehleng yeno?

8 Palo ya bahlanka ba Modimo e oketšegile ka tsela e makatšago ka gobane Jehofa o thekga Dihlatse tša gagwe ka boyena. (Bala Jesaya 43:10-12.) Koketšego ye e boletšwe e sa le pele ka mantšu a a boporofeta: “Yo monyenyane e tla ba ba sekete (1 000) gomme mmotlana a ba setšhaba se matla. Nna Jehofa, ke tla akgofiša se ka nako ya gona.” (Jes. 60:22) Nakong e nngwe, mašaledi a batlotšwa a kile a etša “yo monyenyane,” eupša a oketšega ge Baisiraele ba bangwe ba moya ba be ba tlišwa ka mokgatlong wa Modimo. (Bagal. 6:16) Ka baka la tšhegofatšo ya Jehofa go theoša le nywaga, go tšwela pele go eba le koketšego ge go kgoboketšwa lešaba le legolo.

SEO JEHOFA A SE NYAKAGO GO RENA

9. Re swanetše go dira’ng ge e ba re nyaka go tlo thabela bokamoso bjo bo kgahlišago bjo re bo holofeditšwego ka Lentšung la Modimo?

9 Go sa šetšwe gore re Bakriste ba tloditšwego goba re ditho tša lešaba le legolo, re ka tla ra thabela bokamoso bjo bo kgahlišago bjo re bo holofeditšwego ka Lentšung la Modimo. Lega go le bjalo, gore go tle go be bjalo, re swanetše go dira seo Jehofa a se nyakago go rena. (Jes. 48:17, 18) Nagana ka Baisiraele ka tlase ga Molao wa Moshe. Morero o mongwe wa Molao woo e be e le go šireletša Baisiraele ka go ba nea ditaelo tše dibotse tša mabapi le dikopano tša botona le botshadi, ditirišano tša kgwebo, go hlokomela bana, go swara baagišani gabotse le tše dingwe. (Ek. 20:14; Lef. 19:18, 35-37; Doit. 6:6-9) Go latela ditaelo tša Modimo go re hola ka tsela e swanago—e bile ga re bone go dira thato ya gagwe go le boima. (Bala 1 Johane 5:3.) Ge e le gabotse, go etša ge Molao wa Moshe o ile wa šireletša Baisiraele, go latela melao ya Jehofa Modimo le melao ya gagwe ya motheo go ka se fo re šireletša, eupša gape go tla re thuša go dula re ‘phetše tumelong.’Tito 1:13.

10. Ke ka baka la’ng re swanetše go beela ka thoko nako ya go ithuta Beibele le go swara Borapedi bja Lapa beke le beke?

10 Karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa e gatela pele ka ditsela tše di fapafapanego. Ka mohlala, kwešišo ya rena ka therešo ya Beibele e tšwela pele go kwagala. Seo ga se sa swanela go re makatša ka gobane “tsela ya baloki e bjalo ka seetša se se phadimago ganyenyane-ganyenyane go fihlela e eba mosegare o mogolo.” (Die. 4:18) Eupša re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke sepedišana le diphetogo tšeo di dirwago kwešišong ya rena ya Mangwalo? Na go bala Beibele letšatši le letšatši ke mokgwa wa ka? Na ke sebadi sa dikgatišo tša rena? Na nna le lapa la ka re swara Borapedi bja Lapa beke le beke?’ Ba bantši ba rena re a dumela gore ga go thata go dira dilo tše. Go nyakega feela gore re beele ka thoko nako ya go di dira. E bile go bohlokwa kudu gore re iphepe ka tsebo e nepagetšego ya Mangwalo, re e diriše gomme re gole moyeng—kudukudu gona bjale ka ge masetlapelo a magolo a le kgauswi kudu!

11. Menyanya ya bogologolo e ile ya hola Baisiraele ka ditsela dife, gona lehono re holwa bjang ke diboka le dikopano tše dikgolo le tše dinyenyane?

11 Mokgatlo wa Jehofa o a re thuša ge o re  kgothaletša go kwa keletšo ya moapostola Paulo yeo e rego: “A re hlokomelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana, kudukudu ka ge le bona letšatši le batamela.” (Baheb. 10:24, 25) Menyanya ya ngwaga le ngwaga le diboka tše dingwe tša borapedi di ile tša aga Baisiraele moyeng. Go feta moo, ditiragalo tša go swana le Monyanya wa Mešaša mehleng ya Nehemia e be e le dinako tše di thabišago kudu. (Ek. 23:15, 16; Neh. 8:9-18) Re holega ka tsela e swanago dibokeng tša rena le dikopanong tše dikgolo le tše dinyenyane. Anke re ikholeng ka botlalo ka ditokišetšo tše gore re dule re phetše gabotse moyeng le go thaba.Tito 2:2.

12. Re swanetše go ikwa bjang ka modiro wa go bolela ka Mmušo?

12 Ka ge re le karolo ya mokgatlo wa Modimo, re na le tokelo ya go tšea karolo “[modirong] o mokgethwa wa ditaba tše dibotse tša Modimo.” (Baroma 15:16) Go kgatha tema ‘modirong wo o mokgethwa’ go re dira “bašomigotee” le Jehofa, yena “Mokgethwa.” (1 Bakor. 3:9; 1 Pet. 1:15) Go bolela ditaba tše dibotse go thuša go kgethagatša leina la Jehofa le lekgethwa. Ruri go gafelwa “ditaba tše dibotse tša letago tša Modimo yo a thabilego” ke tokelo e sa bapišwego le selo.—1 Tim. 1:11.

13. Go phela gabotse moyeng le bophelo ka bobjona di ithekgile ka’ng?

13 Modimo o nyaka gore re dule re phetše gabotse moyeng ka go mo kgomarela le ka go thekga dikarolo ka moka tša mokgatlo wa gagwe. Moshe o ile a botša Baisiraele gore: “Lehono ke tšea magodimo le lefase e le dihlatse tša lena tša gore ke beile bophelo le lehu pele ga lena, tšhegofatšo le thogako; le kgethe bophelo e le gore le dule le phela, lena le bana ba lena, ka gore le rate Jehofa Modimo wa lena, ka go theetša lentšu la gagwe le ka go mo kgomarela; gobane yena ke bophelo bja lena le botelele bja matšatši a lena, e le gore le tle le dule nageng yeo Jehofa a enetšego borakgolokhukhu ba lena Aborahama, Isaka le Jakobo gore o tla ba nea yona.” (Doit. 30:19, 20) Maphelo a rena a ithekgile ka go dira thato ya Jehofa, go mo rata, go theetša lentšu la gagwe ka boikokobetšo le ka go mo kgomarela.

14. Ngwanabo rena yo mongwe o ile a ikwa bjang ka karolo e bonagalago ya mokgatlo wa Modimo?

14 Ngwanabo rena Pryce Hughes, yoo a ilego a kgomarela Modimo le go sepedišana le mokgatlo wa Gagwe, o kile a ngwala gore: “Ke leboga kudu gore ke ile ka phela ka tsebo yeo e theilwego mererong ya Jehofa go tloga mehleng ya pele ga 1914. . . . Selo se bohlokwa kudu go nna e be e le go dula ke le kgauswi le mokgatlo wa Jehofa o bonagalago. Phihlelo yeo nkilego ka ba le yona e mpontšhitše gore go ithekga ka bohlale bja batho ke bošilo. Ka morago ga gore ke lemoge seo, ke ile ka ikemišetša go dula ka mokgatlong wo o botegago. Ke tsela efe e nngwe yeo ka yona motho a ka amogelwago ke Jehofa le go šegofatšwa ke yena?”

DULA O GATELA PELE LE MOKGATLO WA MODIMO

15. Anega mohlala wa ka Mangwalong wo o bontšhago kamoo re swanetšego go arabela ka gona ge kwešišo ya rena ditabeng tše itšego tša ka Beibeleng e fetošwa.

15 Ge e ba re nyaka gore Jehofa a re amogele le go re šegofatša re le motho ka o tee ka o tee, re swanetše go thekga mokgatlo wa gagwe le go amogela diphetogo tšeo di dirwago kwešišong ya rena ya Mangwalo. Nagana ka se: Ka morago ga lehu la Jesu, go be go na le Bakriste ba dikete ba Bajuda bao ba bego ba sa kgomaretše Molao wa Moshe gomme ba thatafalelwa ke go kgaogana le ona. (Dit. 21:17-20) Lega go le bjalo, ka thušo ya lengwalo leo Paulo a ilego a le ngwalela Baheberu, ba ile ba dumela gore ga se  ba kgethagatšwa ka dihlabelo tšeo “di tlišwago go ya ka Molao,” eupša gore ba kgethagaditšwe “ka sebego sa mmele wa Jesu Kriste gatee ya ba moka.” (Baheb. 10:5-10) Ga go pelaelo gore ba bantši ba Bakriste bao ba Bajuda ba ile ba fetoša pono ya bona gomme ba gatela pele moyeng. Le rena re swanetše go ithuta ka mo go tseneletšego gomme ka boikokobetšo re amogele diphetogo tšeo di dirwago kwešišong ya rena ya Lentšu la Modimo goba modirong wa rena wa boboledi.

16. (a) Ke ditšhegofatšo dife tšeo di tlago go dira gore bophelo bo kgahliše lefaseng le lefsa? (b) Ke’ng seo o letetšego go bona se phethagala lefaseng le lefsa?

16 Jehofa o tla tšwela pele a šegofatša bohle bao ba dulago ba mmotegela le go botegela mokgatlo wa gagwe. Batlotšwa bao ba botegago ba tla thabela ditokelo tše dikgolo e le bajabohwagotee le Kriste legodimong. (Baroma 8:16, 17) Ge e ba re na le kholofelo ya go tlo phela mo lefaseng, akanya kamoo go tla thabišago ka gona go phela Paradeiseng. Ka ge re le karolo ya mokgatlo wa Jehofa, gona bjale re thabela go botša ba bangwe ka lefase le lefsa leo Modimo a re holofeditšego lona. (2 Pet. 3:13) Psalme 37:11 e re: “Ba boleta bona e tla ba beng ba lefase, ba tla thaba kudu ka baka la go ata ga khutšo.” Batho “ba tla aga dintlo ba dula go tšona” e bile ba tla thabela “modiro wa diatla tša bona.” (Jes. 65:21, 22) Go ka se sa ba le kgatelelo, bodiidi le tlala. (Ps. 72:13-16) Babilona o Mogolo e ka se sa aroša batho, ka gobane e tla ba e fedišitšwe. (Kut. 18:8, 21) Bahu ba tla tsošwa gomme ba newa sebaka sa go phela ka mo go sa felego. (Jes. 25:8; Dit. 24:15) Ruri batho ba dimilione bao ba ineetšego go Jehofa ba letetšwe ke ditšhegofatšo tšeo di kgahlišago kudu! E le gore yo mongwe le yo mongwe wa rena a tle a bone dikholofetšo tše tša Mangwalo di phethagala, re swanetše go tšwela pele re gola moyeng, re gatela pele le mokgatlo wa Modimo le go dula re sepedišana le wona.

Na o kgona go ipona o le Paradeiseng? (Bona serapa 16)

17. Re swanetše go ba le pono efe ka borapedi bja Jehofa le mokgatlo wa gagwe?

17 Ka ge go šetše ganyenyane gore tshepedišo ye e fele, anke re duleng re tiile tumelong e bile re tšeele godimo kudu tokišetšo ya Modimo ya borapedi. Mopsalme Dafida o ile a dira sona seo gomme a opela ka gore: “Ke selo setee seo ke se kgopetšego go Jehofa—ke sona seo ke tlago go se nyaka, ke gore ke dule ka ntlong ya Jehofa matšatši ohle a bophelo bja ka, gore ke bone botse bja Jehofa le gore ke kgahlwe ke go lebelela tempele ya gagwe.” (Ps. 27:4) Eka yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka kgomarela Modimo, a sepedišana le batho ba gagwe gomme a dula a gatela pele le mokgatlo wa Jehofa.