1, 2. Jehofa o boledišana bjang le bahlanka ba gagwe?

MEHLENG ya Beibele, batho ba be ba hwetša tlhahlo ya Jehofa ka mekgwa e fapafapanego. Modimo o ile a bolela le ba bangwe ka barongwa, ka dipono goba ka ditoro, ka go re’alo a ba utollela seo se bego se tla direga nakong e tlago. Le gona Jehofa o ile a ba nea dikabelo tše itšego. (Num. 7:89; Hesek. 1:1; Dan. 2:19) Ba bangwe ba ile ba hwetša tlhahlo ya Jehofa go baemedi ba gagwe ba batho bao ba hlankelago karolong ya lefaseng ya mokgatlo wa gagwe. Go sa šetšwe gore batho ba Jehofa ba be ba hwetša tlhahlo ya gagwe bjang, bao ba bego ba e latela ba be ba šegofatšwa.

² Lehono, Jehofa o hlahla batho ba gagwe ka Beibele, moya wa gagwe o mokgethwa le ka phuthego. (Dit. 9:31; 15:28; 2 Tim. 3:16, 17) Tlhahlo yeo a re neago yona e kwagala gabotse kudu moo go lego bjalo ka ge eka ‘ditsebe tša rena di kwa lentšu ka morago ga rena le re: “Tsela še. Sepelang ka yona.”’ (Jes. 30:21) Ge e le gabotse, Jesu le yena o fetišetša lentšu la Jehofa go rena ge a dutše a hlahla phuthego ka “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mat. 24:45) Re swanetše go tšeela godimo tlhahlo ye, ka gobane re tlo hwetša bophelo bjo bo sa felego ge feela re ekwa.—Baheb. 5:9.

3. Ke’ng seo se ka re šitišago go arabela gabotse tlhahlong ya Jehofa? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

³ Sathane Diabolo o ikemišeditše go re dira gore re se ke ra tšeela godimo tlhahlo ya Jehofa yeo e tlago go re thuša go phologa.  Go feta moo, ‘dipelo tša rena tše boradia’ di ka re šitiša go arabela gabotse tlhahlong ya Jehofa. (Jer. 17:9) Ka baka leo, anke re ahlaahleng kamoo re ka fenyago mapheko ao a dirago gore go be thata go kwa lentšu la Modimo. Le gona, anke re ahlaahleng kamoo go boledišana le Jehofa ka go tšwa pelong go tlago go re thuša go šireletša tswalano ya rena le yena go sa šetšwe seo se diregago.

4. Sathane o leka bjang go tutuetša tsela yeo batho ba naganago ka yona?

⁴ Sathane o leka go tutuetša tsela yeo batho ba naganago ka yona ka go ba nea tsebišo e fošagetšego le ka go phatlalatša maaka. (Bala 1 Johane 5:19.) Go oketša go dilo tšeo di gatišitšwego, lefaseng ka moka batho ba bantši ba na le diradio, dithelebišene le Inthanete, go akaretša le dikarolong tše di lego lekatana kudu tša lefase. Gaešita le ge mekero e bjalo ya ditaba e ka ba e na le mananeo a kgahlišago, gantši a kgothaletša boitshwaro bjo bo thulanago le ditekanyetšo tša Jehofa. (Jer. 2:13) Ka mohlala, ditabeng le mananeong a boithabišo go bolelwa ka manyalo a batho ba bong bjo bo swanago bjalo ka ge eka ke selo seo se se nago bothata, le gona batho ba bantši ba nagana gore seo Beibele e se bolelago ka ditswalano tša batho ba bong bjo bo swanago ga se kwagale.—1 Bakor. 6:9, 10.

5. Re ka dira’ng gore re pheme go gogolwa ke maaka a Sathane?

⁵ Bao ba ratago ditekanyetšo tša Modimo tša go loka ba ka phema bjang go gogolwa ke maaka ao a tletšego lefaseng le la Sathane? Ba ka kgethologanya bjang se se lokilego go se se fošagetšego? “Ka go itota go ya ka lentšu la [Modimo]”! (Ps. 119:9) Lentšu la Modimo le na le tlhahlo ya bohlokwa yeo e re thušago go bona phapano magareng ga therešo le maaka. (Die. 23:23) Ge Jesu a be a tsopola Mangwalo o itše: “Motho . . . o tla phela le ka polelo e nngwe le e nngwe e tšwago molomong wa Jehofa.” (Mat. 4:4) Re swanetše go ithuta kamoo re ka dirišago melao ya motheo ya Beibele maphelong a rena. Ka mohlala, nako e telele pele Moshe a ka ngwala molao wa Jehofa wa go iletša bohlotlolo, Josefa o ile a kwešiša gore boitshwaro bjo bjalo ke go direla Modimo sebe. Ga se a ka a nagana ka go se kwe Jehofa ge mosadi wa Potifara a be a leka go mo goketša gore a dire sebe. (Bala Genesi 39:7-9.) Gaešita le ge mosadi wa Potifara a ile a mo gapeletša ka makga a mantši gore a robale le yena, Josefa o ile a kgetha go kwa lentšu la Jehofa, e sego la mosadi yo. Selo sa bohlokwa seo se ka re thušago go tseba phapano magareng ga se se lokilego le se se fošagetšego ke go theetša lentšu la Jehofa le go se theetše maaka a Sathane.

6, 7. Re swanetše go dira’ng gore re pheme keletšo e kgopo ya Sathane?

⁶ Lefase le tletše ka dithuto tše di thulanago tša bodumedi moo batho ba bantši ba naganago gore go tsoma bodumedi bja therešo ke go itapišetša lefeela. Lega go le bjalo, Jehofa o dirile gore tlhahlo ya gagwe e be molaleng go bao ba nyakago go e diriša. Re swanetše go dira phetho ya gore re tla theetša mang. Ka ge go tloga go sa kgonege gore re  theetše batho ba babedi ka nako e tee, re swanetše go ‘tseba lentšu’ la Jesu gomme re theetše yena. Ke yena yo Jehofa a mo kgethilego gore a hlokomele dinku tša Gagwe.—Bala Johane 10:3-5.

⁷ Jesu o itše: “Elang hloko seo le se kwago.” (Mar. 4:24) Keletšo ya Jehofa e kwagala gabotse e bile e nepagetše, eupša re swanetše go e ela hloko le go e theetša ka go lokišeletša dipelo tša rena gore di e amogele. Ge e ba re se šedi, re ka theetša keletšo e kgopo ya Sathane go e na le keletšo e lerato ya Modimo. Le ka mohla o se ke wa dumelela mmino wa lefase, dibidio, mananeo a thelebišene, dipuku, batho bao re tlwaelanego le bona, barutiši goba batho bao go thwego ke ditsebi ba laola bophelo bja gago.—Bakol. 2:8.

8. (a) Dipelo tša rena di ka re wetša bjang melabeng ya Sathane? (b) Re ka diragalelwa ke’ng ge e ba re hlokomologa maswao a gore re a fokola?

⁸ Sathane o a tseba gore re na le tshekamelo ya go dira sebe, gomme o leka go re goketša gore re dire dilo tše di fošagetšego. Ge Sathane a re hlasela ka tsela ye, go ba thata kudu gore re dule re botega. (Joh. 8:44-47) Re ka lebeletšana bjang ka katlego le tlhohlo ye? Nagana ka motho yo a ineelago mokgweng o itšego moo a feleletšago a dira selo seo a bego a nagana gore a ka se tsoge a se dirile. (Baroma 7:15) Ke’ng seo se lebišitšego boemong bjo bjoo bo nyamišago? Mohlomongwe motho yo a ka ba a ile a thoma go se theetše lentšu la Jehofa ganyenyane-ganyenyane. A ka ba a ile a se lemoge maswao a seo se diregago ka pelong ya gagwe goba a ile a kgetha go a hlokomologa. Ka mohlala, a ka ba a ile a kgaotša go rapela, go tšea karolo ka mafolofolo bodireding goba a thoma go se sa ba gona dibokeng ka mehla. Mafelelong a ineela kganyogong ya gagwe gomme a dira seo a bego a tseba gore se fošagetše. Re ka phema kotsi yeo ge e ba re dula re phakgame gomme re gata mogato kapejana gore re lokiše maemo. Le gona ge e ba re theetša lentšu la Jehofa, re ka se theetše dikgopolo le ge e le dife tša bohlanogi.—Die. 11:9.

9. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa kudu gore re lemoge mekgwa e fošagetšego kapejana?

⁹ Ge motho yo a itšego a ka lemoga kapejana gore o a babja, seo se ka phološa bophelo bja gagwe. Ka mo go swanago, re ka phema mathata ge e ba re lemoga kapejana mekgwa yeo e ka re wetšago molekong. Gateetee ge re lemogile mekgwa yeo, e tla ba gabohlale gore re gate mogato ntle le go senya nako—pele re ‘tanywa ke Sathane gore re dire thato ya gagwe.’ (2 Tim. 2:26) Re swanetše go dira’ng ge re lemoga gore re dumeletše menagano le dikganyogo tša rena go aroga go seo Jehofa a se nyakago go rena? Ka boikokobetšo re swanetše go boela go yena  ntle le go senya nako, re theetše keletšo ya gagwe e bile re mo kwe ka dipelo tša rena ka moka. (Jes. 44:22) Re swanetše go lemoga gore go dira phetho e fošagetšego go ka re gobatša kudu moo re ka swanelwago ke go lebeletšana le ditlamorago tše bohloko kudu tshepedišong ye ya dilo. Ruri go kaone gore re se ke ra aroga go Jehofa ka gore re gate mogato kapejana go phema go dira diphošo tše dikgolo!

10, 11. (a) Re ka bona bjang gore motho o a ikgantšha? (b) Re ithuta’ng mokgweng o mobe wa Kora, Dathane le Abirama?

¹⁰ Re swanetše go lemoga gore dipelo tša rena di ka re aroša. Ruri sebe se na le matla! Ka mohlala, nagana ka boikgantšho le megabaru. Ela hloko kamoo mekgwa ye e ka re šitišago go theetša lentšu la Jehofa gomme seo sa dira gore re dire diphošo tše dikgolo. Motho yo a ikgantšhago o ipona a le bohlokwa go feta batho ba bangwe. A ka nagana gore o na le tshwanelo ya go dira selo le ge e le sefe seo a nyakago go se dira le gore ga go na motho yo a ka mmotšago selo. Ka gona a ka nagana gore a ka se newe keletšo ke Bakristegotee le yena, bagolo goba gaešita le mokgatlo wa Modimo. Motho yo bjalo ga a sa kwa lentšu la Jehofa gabotse.

¹¹ Ge Baisiraele ba be ba le lešokeng, Kora, Dathane le Abirama ba ile ba rabela kgahlanong le bolaodi bja Moshe le Arone. Ka baka la boikgantšho, marabele ao a ile a nyaka go hlankela Jehofa ka tsela yeo a e ratago. Jehofa o ile a arabela bjang? O ile a bolaya marabele ao ka moka. (Num. 26:8-10) Ruri pego ye e re ruta thuto ya bohlokwa! Go rabela go Jehofa go feleletša ka masetlapelo. Anke re gopoleng le gore “boikgantšho bo eta go wa pele.”—Die. 16:18; Jes. 13:11.

12, 13. (a) Nea mohlala wo o bontšhago kamoo megabaru e ka feleletšago ka masetlapelo. (b) Hlalosa kamoo megabaru e ka golago ka lebelo ge re sa hlokomele.

¹² Go thwe’ng ka megabaru? Gantši motho yo a nago le megabaru o itšeela molao matsogong e bile ga a na boitshwaro. Ka morago ga gore Naamane molaodi wa madira a Siria a fodišwe lephera, o ile a nea moporofeta Elisha dimpho tše itšego eupša a di gana. Lega go le bjalo, mohlokomedi wa Elisha e lego Gehasi, o ile a kganyoga dimpho tšeo. Gehasi o ile a ipotša gore: “Ke ikana ka Jehofa yo a phelago gore ke tla kitima ka mo šala morago gomme ka yo tšea selo se itšego go [Naamane].” O ile a šala Naamane morago Elisha a sa tsebe gomme a fihla a bolela maaka gore a newe “talente ya silifera le diaparo tše pedi.” Go ile gwa direga’ng ka morago ga gore Gehasi a dire se le go botša moporofeta wa Jehofa maaka? Lephera la Naamane le ile la kgomarela Gehasi wa megabaru!—2 Dikg. 5:20-27.

¹³ Megabaru e ka thoma ganyenyane, eupša ge re sa hlokomele, e ka gola ka lebelo gomme ya re fenya. Pego ya Beibele ya mabapi le Akane e bontšha matla a megabaru. Ela hloko kamoo megabaru ya Akane e ilego ya gola ka lebelo ka gona. O ile a re: “Eitše ge ke bona kobo e botse kudu yeo e tšwago Shineara le dishekele tše makgolopedi tša silifera gotee le tša gauta tša boima bja dishekele tše masomehlano ditheboleng, ka di kganyoga gomme ka di tšea.” Go e na le gore Akane a gane kganyogo yeo e fošagetšego, ka megabaru o ile a utswa dithebola tšeo gomme a di uta ka tenteng ya gagwe. Ge sebe sa Akane se utolotšwe, Joshua o ile a mmotša gore Jehofa o tla mo tlišetša masetlapelo. Akane le lapa la gagwe ba ile ba kgatlwa ka maswika lona letšatšing leo. (Josh. 7:11, 21, 24, 25) Megabaru ke molaba wo o ka re tanyago neng goba neng. Ka go re’alo, anke re “[itišeng] mohuteng o mongwe le o mongwe wa megabaru.” (Luka 12:15) Gaešita le ge ka dinako tše dingwe re ka nagana dilo tše di fošagetšego goba tše di gobogilego, ke gabohlokwa gore re laole menagano ya rena gomme re se ke ra dumelela dikganyogo tša rena di gakala moo re feleletšago re dira sebe.—Bala Jakobo 1:14, 15.

14. Re swanetše go dira’ng ge re lemoga gore re na le boikgantšhonyana le megabaru?

 ¹⁴ Boikgantšho le megabaru di ka feleletša ka masetlapelo. Go naganišiša ka ditlamorago tša go dira sebe go tla re thuša gore re se ke ra dumelela ditshekamelo tše bjalo di re šitiša go kwa lentšu la Jehofa. (Doit. 32:29) Ka Beibeleng, Modimo wa therešo ga a re botše feela ka tsela e nepagetšego eupša o re hlalosetša le mehola ya go sepela go yona gotee le ditlamorago tša go sepela tseleng e fošagetšego. Ge e ba dipelo tša rena di re goketša go dira selo se itšego e le ge re tutuetšwa ke boikgantšho goba megabaru, ruri e tla ba gabohlale gore re nagane ka ditlamorago tša seo! Re swanetše go nagana kamoo go dira sebe seo go tlago go kgoma rena ka gona, baratiwa ba rena, kudukudu tswalano ya rena le Jehofa.

15. Jesu o re beetše mohlala ofe tabeng ya go boledišana le Jehofa?

¹⁵ Jehofa o re kganyogela tše dibotse. (Ps. 1:1-3) O re nea tlhahlo ka nako e swanetšego. (Bala Baheberu 4:16.) Gaešita le ge Jesu a be a phethagetše, o be a boledišana le Jehofa ka mehla, le gona a rapela ka go se kgaotše. Jehofa o ile a thekga Jesu le go mo nea tlhahlo ka ditsela tše di makatšago. O ile a romela barongwa gore ba tlo mo hlankela, a mo nea moya wa Gagwe o mokgethwa gore o mo thuše, a ba a mo hlahla ge a be a kgetha baapostola ba 12. Le gona Jehofa o ile a bolela a le legodimong go bontšha gore O be a thekga Jesu le go mo amogela. (Mat. 3:17; 17:5; Mar. 1:12, 13; Luka 6:12, 13; Joh. 12:28) Go etša Jesu, re swanetše go tšhollela Modimo seo se lego ka dipelong tša rena ka thapelo. (Ps. 62:7, 8; Baheb. 5:7) Le rena re ka dula re boledišana le Jehofa ka thapelo gomme ra phela ka tsela yeo e tlago go mo tumiša.

16. Jehofa o re thuša bjang gore re kgone go kwa lentšu la gagwe?

¹⁶ Gaešita le ge Jehofa a nea batho ka moka keletšo ya gagwe, ga a gapeletše motho go e latela. Re swanetše go kgopela moya wa gagwe o mokgethwa gomme o tla re nea wona. (Bala Luka 11:10-13.) Lega go le bjalo, go bohlokwa gore re ‘ele hloko kamoo re theetšago ka gona.’ (Luka 8:18) Ka mohlala, re tla ba re le baikaketši ge re ka kgopela Jehofa gore a re thuše go fenya boitshwaro bjo bo gobogilego mola re tšwela pele go bogela diswantšho tše di kgothaletšago bootswa goba dimobi tše di gobogilego. Ge e le gabotse, re swanetše go ba mafelong goba maemong ao moya wa Jehofa o lego go ona. Re a tseba gore moya wa gagwe o dibokeng tša phuthego. Bahlanka ba Jehofa ba bantši ba ile ba phema go wela kotsing ka go theetša Jehofa nakong ya diboka. Ka baka leo, ba ile ba kgona go bona ge dikganyogo tše di fošagetšego di thoma go mela ka dipelong tša bona gomme ba lokiša ditsela tša bona.—Ps. 73:12-17; 143:10.

17. Ke ka baka la’ng go ipota go le kotsi?

¹⁷ Nagana ka Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo. Ge e be e sa le mofsa, o ile a fenya senatla sa Mofilisita e lego Goliata. Dafida o ile a ba mohlabani, kgoši, mošireletši le motho yo a bego a direla setšhaba diphetho. Eupša ge Dafida a be a thoma go ipota, pelo ya gagwe e ile ya mo radia gomme a dira sebe se segolo le Batseba, a ba a rulaganya gore monna wa gagwe e lego Uria a bolawe. Ge a be a phošollwa, Dafida ka boikokobetšo o ile a dumela phošo ya gagwe gomme a lokiša tswalano ya gagwe le Jehofa.—Ps. 51:4, 6, 10, 11.

18. Ke’ng seo se ka re thušago gore re dule re theetša lentšu la Jehofa?

¹⁸ Anke re lateleng keletšo ye e lego go 1 Bakorinthe 10:12 gomme re se ke ra ipota kudu. Ka ge re sa kgone go ‘laola dikgato’ tša rena, mafelelong re tlo swanelwa ke go theetša lentšu la Jehofa goba la Lenaba la gagwe. (Jer. 10:23) Anke re rapeleng ka mehla, re latele tlhahlo ya moya o mokgethwa gomme re dule re theetša lentšu la Jehofa.