Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Itshole Gomme o Matlafatše Bana Beno’

‘Itshole Gomme o Matlafatše Bana Beno’

PETRO o ile a lla gabohloko ka morago ga go latola gore o tseba Jesu. Le ge moapostola yo a be a swanetše go tlo šoma ka thata gore a boele sekeng moyeng, Jesu o be a nyaka go mo diriša gore a thuše ba bangwe. Ka baka leo, Jesu o ile a mmotša gore: “Ge o šetše o itshotše o matlafatše bana beno.” (Luka 22:32, 54-62) Ge nako e dutše e eya, Petro o ile a ba e nngwe ya dikokwane tša phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga. (Bagal. 2:9) Ka mo go swanago, ngwanabo rena yo a kilego a hlankela e le mogolo a ka kgona go boela a rwala boikarabelo bjoo gape gomme a thabela go matlafatša badumedigotee le yena moyeng.

Ba bangwe ba bao e kilego ya ba balebeledi ga bjale ba tšeetšwe ditokelo tšeo, gomme seo se ka ba se dirile gore ba ikwe ba paletšwe. Julio, * yoo a hlanketšego e le mogolo ka nywaga ya ka godimo ga e 20 kua Amerika Borwa o itše: “Go lokišeletša dipolelo, go etela bana babo rena le go diša ditho tša phuthego e be e le karolo e kgolo ya bophelo bja ka! Gateetee ke ile ka lahlegelwa ke tokelo ye gomme seo sa dira gore ke ikwe ke se na mohola. Ye e be e le nako e kwešago bohloko kudu.” Lehono Julio o boetše o hlankela e le mogolo.

“LE TŠEE SE KA MOKA E LE LETHABO”

Morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Bana bešo, ge le gahlana le meleko e fapafapanego, le tšee se ka moka e le lethabo.” (Jak. 1:2) Jakobo o be a bolela ka meleko yeo e tlišwago ke tlaišo le go se phethagale ga rena. O boletše ka dikganyogo tša boithati, go beba sefahlego le tše dingwe. (Jak. 1:14; 2:1; 4:1, 2, 11) Ge Jehofa a re laya, re ka kwa bohloko kudu. (Baheb. 12:11) Eupša diteko tše bjalo ga se tša swanela go re amoga lethabo.

Gaešita le ge re tšeetšwe ditokelo tše itšego ka phuthegong, re sa dutše re na le sebaka sa go hlahloba tumelo ya rena le go bontšha gore re rata Jehofa. Le gona re ka naganišiša ka lebaka leo re bego re hlankela ka  lona. Na e be e le gore re ikhole, goba na re ile ra katanela go fihlelela tokelo e bjalo ka gobane re be re rata Modimo e bile re kgodišegile gore phuthego ke ya gagwe le gore e swanelwa ke go hlokomelwa ka lerato? (Dit. 20:28-30) Bao e kilego ya ba bagolo gomme ga bjale ba tšwela pele ba dira tirelo e kgethwa, ba bontšha bohle, go akaretša le Sathane gore ba rata Jehofa e le ka kgonthe.

Ge Kgoši Dafida a be a laiwa ka baka la ge a dirile dibe tše dikgolo, o ile a amogela tayo gomme a lebalelwa. Dafida o opetše ka gore: “Go thaba yo a swaretšwego molato wa gagwe, yoo sebe sa gagwe se khupeditšwego. Go thaba motho yoo Jehofa a sa mmalelego molato pegong ya gagwe, le yo moya wa gagwe o se nago bofora.” (Ps. 32:1, 2) Tayo e ile ya thuša Dafida gomme ga go pelaelo gore e ile ya mo dira modiši yo botse wa batho ba Modimo.

Gantši bana babo rena bao ba kilego ba hlankela e le bagolo e ba badiši ba babotse le go feta ge ba bušeditšwe ditokelo tšeo. Yo mongwe wa bagolo bao o itše: “Ga bjale ke kwešiša gakaone tsela yeo ke swanetšego go swaragana le bao ba dirago diphošo.” Mogolo yo mongwe o itše: “Ga bjale ke tšeela godimo kudu tokelo ya go hlankela bana babo rena.”

NA O KA HLANKELA GAPE?

Mopsalme o ngwadile gore: “[Jehofa] a ka se dule a nyaka diphošo ka dinako tšohle.” (Ps. 103:9) Ka gona, ga se ra swanela go nagana gore Modimo a ka se tsoge a botile gape motho yo a kilego a dira sebe se segolo. Ricardo, yoo a ilego a lahlegelwa ke tokelo ya go ba mogolo ka morago ga go hlankela ka nywaga e mentši o re: “Ke ile ka nyamišwa kudu ke diphošo tša ka. Ke ile ka fetša nako e telele ke sa nyake go hlankela bana bešo gape ke le mogolo ka ge ke be ke ikwa ke sa swanelege. Ke be ke nagana gore nka se kgone go bontšha bana bešo gore ba ka mpota gape. Eupša ka ge ke thabela go thuša ba bangwe, ke ile ka kgona go swara dithuto tša Beibele, go kgothatša bana babo rena Holong ya Mmušo le go šoma le bona tirelong ya tšhemo. Seo se ile sa nthuša gore ke ikwe ke ikholofela gape, gomme ga bjale ke boetše ke hlankela ke le mogolo.”

Jehofa o thušitše banna bao ba kilego ba hlankela e le bagolo gore ba boele ba thabe le go tsošološa kganyogo ya go etelela pele ka phuthegong

Go boloka sekgopi go ka šitiša ngwanabo rena go hlankela e le mogolo. Ruri go kaone gore re swane le mohlanka wa Jehofa e lego Dafida, yoo a ilego a swanelwa ke go tšhabela Kgoši Saulo wa lehufa! Dafida o  ile a gana go itefetša go Saulo, gaešita le ge dibaka tša go dira bjalo di ile tša tšwelela. (1 Sam. 24:4-7; 26:8-12) Ge Saulo a be a bolailwe ntweng, Dafida o ile a mo llela, a bolela ka yena le morwa wa gagwe Jonathane e le batho bao “ba rategago le bao ba bego ba kgahliša.” (2 Sam. 1:21-23) Dafida ga se a ka a boloka sekgopi.

Ge e ba o nagana gore bana babo rena ba ile ba se go kwešiše goba ba go swara ka go hloka toka, o se ke wa boloka sekgopi. Ka mohlala, ge William a be a tšeelwa ditokelo ka morago ga go hlankela e le mogolo ka nywaga e ka bago e 30 kua Brithania, o ile a bolokela bagolo ba itšego sekgopi. Ke’ng seo se thušitšego William gore a boele a be le pono e nepagetšego? O itše: “Go bala puku ya Jobo go ile gwa nkgothatša kudu. Ge e ba Jehofa a ile a thuša Jobo go lebalela bagwera ba gagwe ba bararo, go ra gore le nna O be a tla nthuša gore ke lebalele bagolo bao ba Bakriste!”—Jobo 42:7-9.

MODIMO O ŠEGOFATŠA BAO BA BOELAGO BA HLANKELA E LE BADIŠI

Ge e ba o ile wa kgetha go kgaotša go hlankela o le mogolo, o swanetše go naganišiša ka mabaka ao a dirilego gore o tšee phetho yeo. Na o be o imetšwe ke mathata a gago? Na o ile wa kgaotša go ba mogolo ka gobane o ile wa thoma go phegelela dilo tše dingwe bophelong? Na o ile wa nyamišwa ke go se phethagale ga batho ba bangwe? Go sa šetšwe gore bothata e be e le eng, gopola gore o be o kgona go thuša ba bangwe ka ditsela tše dintši ge o be o le mogolo. Dipolelo tša gago di be di ba matlafatša, mohlala wa gago o ba kgothatša gomme maeto a gago a bodiši a be a ba thuša go kgotlelela diteko. Modiro wo o bego o o dira o le mogolo yo a botegago o be o thabiša pelo ya Jehofa, go etša ge le wena o be o go thabiša.—Die. 27:11.

Bontšha gore o rata Jehofa ka go tšea karolo ka lethabo tirelong e kgethwa

Jehofa o thušitše banna bao ba kilego ba hlankela e le bagolo gore ba boele ba thabe le go tsošološa kganyogo ya go etelela pele ka phuthegong. Ge e ba o ile wa kgetha go kgaotša go hlankela o le mogolo goba o ile wa tšeelwa tokelo yeo, o ka boela wa “katanela go fihlelela bolebeledi.” (1 Tim. 3:1) Paulo ‘ga se a ka a kgaotša go rapelela’ gore Bakriste ba kua Kolose ba tlatšwe tsebo e nepagetšego ya thato ya Modimo “e le gore [ba] sepele ka mo go swanetšego Jehofa gore [ba] mo kgahliše ka mo go tletšego.” (Bakol. 1:9, 10) Ge e ba o ka ba le tokelo ya go hlankela o le mogolo gape, kgopela Jehofa gore a go nee matla, go se fele pelo le lethabo. Mehleng ye ya bofelo, batho ba Modimo ba hloka thekgo ya moya ya badiši ba lerato. Na o ka kgona go matlafatša bana beno le go ithaopela go dira bjalo?

^ ser. 3 Maina a mangwe a fetotšwe.