Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lebeletšana le Bofelo bja Lefase le la Kgale re le Ngatana e Tee

Go Lebeletšana le Bofelo bja Lefase le la Kgale re le Ngatana e Tee

“Re ditho tša mmele o tee.”—BAEF. 4:25.

1, 2. Ke’ng seo Modimo a se nyakago go barapedi ba gagwe ba bafsa le ba bagolo?

NA O mofsa? Ge e ba go le bjalo, tseba gore re go rata kudu ka ge o le karolo ya phuthego ya Jehofa ya lefaseng ka bophara. Dinageng tše dintši, bontši bja batho bao ba kolobetšwago ke bafsa. Go kgothatša kudu go bona bafsa ba bantši ka tsela ye ba tlatša bao ba dirilego phetho ya go hlankela Jehofa!

2 Ka ge o le mofsa, na o thabela go ba gotee le bafsa ba bangwe? Ga go pelaelo gore o thabela seo. Re a thaba ge re ipshina gotee le dithaka tša rena. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore re bafsa goba re ba bagolo, le gona go sa šetšwe setlogo sa rena, Modimo o nyaka gore re mo hlankele ka botee. Moapostola Paulo o ngwadile gore thato ya Modimo ke gore “mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.” (1 Tim. 2:3, 4) Go Kutollo 7:9, go bolelwa ka barapedi ba Modimo bao ba tšwago “ditšhabeng tšohle, melokong yohle, merafong yohle le malemeng ohle.”

3, 4. (a) Ke moya ofe wo o atilego gare ga bafsa ba bantši lehono? (b) Ke boemo bofe bja kgopolo bjo bo dumelelanago le Baefeso 4:25?

3 Ruri go na le phapano e kgolo magareng ga bafsa bao ba hlankelago  Jehofa le bafsa ba lefase le! Bafsa ba bantši bao ba sa hlankelego Jehofa ba phela bophelo bja boithati, ba lebeletše feela seo ba se nyakago. Banyakišiši ba bangwe ba ba bitša “Moloko wa nna Pele.” Tsela ya bona ya go bolela le ya go apara e bontšha gore ba tšeela fase batho bao ba godilego, ba ba lebelela ba se ba hlabologa.

4 Moya woo o gohle. Ka go re’alo, bafsa bao ba hlankelago Jehofa ba swanetše go dira maiteko a magolo gore ba pheme moya woo gomme ba amogele pono ya Modimo. Gaešita le lekgolong la pele la nywaga, Paulo o ile a bona go le bohlokwa gore a kgothaletše badumedigotee le yena gore ba pheme “moya woo bjale o šomago go bana ba go se kwe,” e lego moya woo ‘ka nako e nngwe ba kilego ba sepela go wona.’ (Bala Baefeso 2:1-3.) Re swanetše go reta bafsa bao ba bonago bohlokwa bja go phema moya woo gomme ba šoma ka botee le bana babo bona ka moka. Boemo bjo bjalo bja kgopolo bo dumelelana le mantšu a Paulo a gore “re ditho tša mmele o tee.” (Baef. 4:25) Ge re dutše re batamela bofelo bja lefase le la kgale, go šoma ka botee go tlo ba bohlokwa le go feta. Anke re ahlaahleng mehlala e mengwe ya ka Beibeleng yeo e tlago go re thuša go kwešiša bohlokwa bja go ba ngatana e tee, go ba boteeng.

BA ILE BA DULA E LE NGATANA E TEE

5, 6. Pego ya Lota le barwedi ba gagwe e re ruta’ng mabapi le go dula re le boteeng?

5 Mehleng e fetilego, Jehofa o be a thabela go šireletša batho ba gagwe ge ba be ba thušana ka botee go lebeletšana le dinako tše thata. Bahlanka ba Modimo ba mehleng yeno, e ka ba e le bafsa goba ba bagolo, ba ka ithuta mehlaleng ya Beibele. O mongwe wa mehlala yeo o mabapi le Lota.

6 Lota le lapa la gagwe ba be ba le kotsing ka gobane Sodoma e be e tlo fedišwa, e lego motse wo ba bego ba dula go wona. Barongwa ba Modimo ba ile ba kgothaletša Lota gore a tloge motseng woo a tšhabele dithabeng, ba re go yena: “Tšhabang le phološeng meoya ya lena!” (Gen. 19:12-22) Lota o ile a kwa, gomme barwedi ba gagwe ba babedi ba tšhaba gotee le yena motseng woo. Ka manyami, ditho tše dingwe tša lapa ga se tša ka tša tšhaba gotee le bona. Masogana ao a bego a beeleditše barwedi ba Lota a be a bona eka mokgalabje yo o “itshwaretše metlae.” Seo se ile sa dira gore ba fedišwe. (Gen. 19:14) Go ile gwa phologa feela Lota le barwedi ba gagwe bao ba ilego ba dula ba mo kgomaretše.

7. Jehofa o ile a thuša bjang bao ba ilego ba bontšha moya wa botee ge Baisiraele ba be ba tloga Egipita?

7 Ela hloko mohlala o mongwe. Ge Baisiraele ba be ba tloga Egipita, ga se ba tloga ka dihlophahlopha, sehlopha se sengwe le se sengwe se itšeela tsela ya sona. Le gona ge Moshe a be a “otlollela seatla sa gagwe lewatleng” gomme Jehofa a aroganya lewatle, Moshe ga se a ka a tshela a nnoši goba le Baisiraele ba sego kae feela. Go e na le moo, phuthego ka moka e ile ya šireletšwa ke Jehofa gomme ya kgona go phatša gare ga lewatle. (Ek. 14:21, 22, 29, 30) Ba ile ba bontšha moya wa botee, gomme ba be ba sepela le “lešaba le legolo la mahlakanasele,” e lego batho bao e bego e se Baisiraele bao ba bego ba le ka lehlakoreng la bona. (Ek. 12:38) Ga re nagane gore go na le batho ba sego kae, mohlomongwe sehlopha sa bafsa, bao ba ilego ba itshepelela ba nnoši, ba tšea tsela yeo bona ba e ratago. Go dira seo go be go tla ba go bontšha go hloka tlhaologanyo e bile Jehofa o be a ka se ba šireletše.—1 Bakor. 10:1.

8. Batho ba Modimo ba ile ba bontšha bjang botee mehleng ya Jehoshafate?

8 Mehleng ya Kgoši Jehoshafate, batho ba Modimo ba ile ba lebeletšana le lenaba le le boifišago, “lešaba le legolo” leo le bego le etšwa dinageng tšeo di ba dikologilego. (2 Dikor. 20:1, 2) Se se kgahlišago ke gore bahlanka ba Modimo ga se ba ka ba leka go  fenya lenaba leo ka matla a bona. Go e na le moo, ba ile ba kgopela thušo go Jehofa. (Bala 2 Dikoronika 20:3, 4.) Le gona ga se ba dira bjalo e le motho ka o tee ka o tee, yo mongwe le yo mongwe a dira seo a se nagannego goba ka tsela ya gagwe. Beibele e re botša gore: “Bohle ba Juda ba be ba eme pele ga Jehofa, go eme le bana ba bona, basadi ba bona le barwa ba bona.” (2 Dikor. 20:13) Ba bafsa le ba bagolo ba ile ba dirišana gotee ka tumelo gore ba latele tlhahlo ya Jehofa, gomme Jehofa a ba šireletša manabeng a bona. (2 Dikor. 20:20-27) Na wo ga se mohlala o mobotse wa kamoo batho ba Modimo ba swanetšego go lebeletšana le ditlhohlo?

9. Re ka ithuta’ng mabapi le botee ditirong le boemong bja kgopolo bja Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga?

9 Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga le bona ba be ba tsebja ka go šoma ka botee. Ka mohlala, ka morago ga gore Bajuda ba bantši le basokologi ba amogele tumelo ya Bokriste, ba ile ba ikgafela “thutong ya baapostola, go abelaneng le ba bangwe, go jeng dijo le dithapelong.” (Dit. 2:42) Botee bjo bo ile bja bonagala gabotse nakong ya tlaišo, ge ba be ba hlokana. (Dit. 4:23, 24) Na ga o dumele gore go bohlokwa kudu go šoma gotee dinakong tša mathata?

EBANG BATEE GE LETŠATŠI LA JEHOFA LE DUTŠE LE BATAMELA

10. Ke neng moo go tla bago go le bohlokwa kudu gore re be ngatana e tee?

10 Nako e thata kudu historing ya batho e a batamela. Moporofeta Joele o e hlalosa e le “letšatši la leswiswi le la phifalo.” (Joele 2:1, 2; Tsef. 1:14) Yeo e tla ba e le nako ya gore batho ba Modimo ba be ngatana e tee. Gopola mantšu a Jesu ao a rego: “Mmušo o mongwe le o mongwe wo o aroganego o a šwalalana.”—Mat. 12:25.

11. Ke papišo efe yeo e lego go Psalme 122:3, 4 yeo e ka dirišwago go batho ba Modimo lehono? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

11 Nakong yeo e thata, re tlo swanelwa ke go ba boteeng e le ka kgonthe. Botee bja moya bjo re tlo swanelwago ke go ba le bjona ka nako yeo bo ka bapetšwa le tsela yeo dintlo tša Jerusalema ya bogologolo di bego di bapelane ka yona. Dintlo tšeo di be di bapelane kudu moo mopsalme yo mongwe a hlalositšego Jerusalema e le “motse wo o kgomaganego wo e lego selo setee.” Seo se ile sa dira gore badudi ba moo ba kgone go thušana le go šireletšana. Go feta moo, go dula ga bona kgauswi le kgauswi go ka emela botee bja moya bja setšhaba ka moka ge “meloko ya Jah” e be e bokana go tlo mo rapela. (Bala Psalme 122:3, 4.) Lehono le matšatšing a thata ao a tlago, le rena re swanetše go dula re ‘kgomagane re le selo setee.’

12. Ke’ng seo se tlago go re thuša go phologa tlhaselo e tlago ya batho ba Modimo?

12 Ke ka baka la’ng go tla be go le bohlokwa kudu gore re be “selo setee” ka nako yeo? Hesekiele kgaolo 38 e bolela ka tsela ya boporofeta ka tlhaselo ya ge “Gogo wa naga ya Magogo” a tlo hlasela batho ba Modimo. Yeo e ka se be nako ya gore re dumelele selo le ge e le sefe go re aroganya. Re ka se nyake go kgopela thušo go batho ba lefase. Go e na le moo, re tlo nyaka go kgomarela bana babo rena. Ga re tlo phologa feela ka gobane re le ditho tša sehlopha se itšego. Jehofa le Morwa wa gagwe ba tlo phološa bao ba bitšago leina la Jehofa dinakong tšeo tša masetlapelo. (Joele 2:32; Mat. 28:20) Lega go le bjalo, na ke mo go kwagalago go nagana gore bao ba sego boteeng le mohlape wa Modimo—bao ba arogilego—ba tla phologa?—Mika 2:12.

13. Bafsa bao ba boifago Modimo ba ka ithuta’ng go seo re šetšego re se ahlaahlile go fihla ga bjale?

13 Ka gona, go molaleng gore go latela ditsela tša bafsa bao ba ikarolago gomme ba iphelela ba nnoši ga go bontšhe bohlale. Nako yeo re tlago go hlokana e le ka kgonthe e kgauswi kudu. Seo se akaretša rena ka moka, ba bafsa le ba bagolo! Ee, ga bjale ke  nako ya go ithuta go šoma gotee, re hlagolele botee bjo bo tlago go nyakega kudu matšatšing a tlago.

“RE DITHO TŠA MMELE O TEE”

14, 15. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a tlwaetša ba bafsa le ba bagolo lehono? (b) Jehofa o re nea keletšo efe go re kgothaletša go ba batee?

14 Jehofa o re thuša gore re mo “direle ka botee.” (Tsef. 3:8, 9) O re tlwaeletša go ba karolo ya morero wa gagwe wa ka mo go sa felego. Seo se akaretša’ng? O rerile go “[kgobokanya] gotee gape dilo tšohle go Kriste.” (Bala Baefeso 1:9, 10.) Ee, Jehofa o nyaka gore dibopiwa ka moka legohleng di be karolo ya botee bjo ge e ba di rata, gomme o tla atlega. Na seo se go thuša gore bjalo ka mofsa o bone bohlokwa bja go šoma ka botee le mokgatlo wa Jehofa?

15 Jehofa o re ruta gore re be le botee gona bjale e le gore re tle re be boteeng ka mo go sa felego. Mangwalo a re botša gantši gore re “hlokomelane,” re “bontšhaneng borutho,” re ‘tšwele pele re homotšana’ le go “agana.” (1 Bakor. 12:25; Baroma 12:10; 1 Bathes. 4:18; 5:11) Jehofa o a tseba gore Bakriste ga se ba phethagala, gomme se se ka dira gore go be thata gore re be batee, ka gona re swanetše go šoma ka thata gore re “lebalelane ka bolokologi.”—Baef. 4:32.

16, 17. (a) O mongwe wa merero ya diboka tša Bokriste ke ofe? (b) Bafsa ba ka ithuta’ng mohlaleng wa Jesu ge e be e sa le mofsa?

16 Le gona Jehofa o re rulaganyeditše diboka tša Bokriste go re thuša go ithuta go ba ngatana e tee. Re badile gantši kgothatšo yeo e lego go Baheberu 10:24, 25. O mongwe wa merero ya diboka tše ke go “[hlokomelana] gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse.” Go oketša moo, diboka di bohlokwa ka ge di dira gore re ‘kgothatšane, kudukudu ka ge re bona letšatši le batamela.’

17 Jesu o beile mohlala o mobotse wa go tšeela godimo ditokišetšo tše bjalo ge e be e sa le mofsa. Ge a be a na le nywaga e 12, o be a na le batswadi ba gagwe sebokeng se segolo seo go sona go bego go ithutwa dilo tša moya. Nengneng o ile a timelela, eupša e se ka gobane a be a ile go ithabiša le bafsa ba bangwe. Go e na le moo, Josefa le Maria ba ile ba mo hwetša a boledišana le barutiši ka dilo tša moya tempeleng.—Luka 2:45-47.

18. Dithapelo tša rena di ka re thuša bjang gore re be le botee?

18 Go tlaleletša tabeng ya go hlagolela go ratana le go diriša diboka tša Bokriste go  matlafatša botee bja rena, re ka rapelelana. Ge re botša Jehofa ka go lebanya dilo tšeo re di kgopelelago bana babo rena, seo se re gopotša gore re tshwenyegile ka ba bangwe. Ga se feela Bakriste bao ba godilego bao ba swanetšego go dira dilo tše. Ge e ba o le mofsa, na o diriša dibaka tše go hlagolela botee le lapa la geno la moya? Go dira se go ka go thuša go kgonthišetša gore ga o karolo ya lefase le la kgale ge le tla be le fedišwa.

Ka moka ga rena re ka rapelela bana babo rena (Bona serapa 18)

GO BONTŠHA GORE “RE DITHO TŠEO DI KOPANTŠWEGO”

19-21. (a) Ke ka tsela efe e kgolo re bontšhago gore “re ditho tšeo di kopantšwego”? Nea mehlala. (b) O ithuta’ng tseleng yeo bana babo rena ba bangwe ba ilego ba arabela ka yona dikotsing tša tlhago?

19 Batho ba Jehofa ba šetše ba phela ka go dumelelana le molao wa motheo wo o lego go Baroma 12:5 woo o rego: “Re ditho tšeo di kopantšwego.” Re bona bohlatse bja se ge go tšwelela dikotsi tša tlhago. Ka December 2011, ledimo le matla le ile la baka mafula a go šiiša sehlakahlakeng sa Philippines seo se bitšwago Mindanao. Ka bošego botee feela, dintlo tša ka godimo ga tše 40 000 di be di khupeditšwe ke meetse, go akaretša le dintlo tše dintši tša bana babo rena. Lega go le bjalo, ofisi ya lekala e begile gore “gaešita le pele ga ge dikomiti tša tlhakodišo di ka thoma go thuša, bana babo rena ba Bakriste go tšwa ditikologong tše dingwe ba be ba šetše ba romela thušo.”

20 Ka mo go swanago, ge tšhišinyego e kgolo ya lefase le tsunami di be di hlasela ka bohlabela bja Japane, bana babo rena le dikgaetšedi ba bantši ba ile ba loba dilo tše dintši. Ba bangwe ba ile ba šala ba se na seloselo. Yoshiko, yoo a ilego a loba ntlo, o be a dula bokgole bja dikhilomithara tše e ka bago tše 40 le Holo ya Mmušo. O re: “Ka morago re ile ra makala ge re ekwa gore letšatši la ka morago ga tšhišinyego ya lefase, molebeledi wa tikologo le ngwanabo rena yo mongwe ba be ba tlile go re nyaka.” A myemyela, o oketša ka gore: “Re thabetše gore phuthego e ile ya hlokomela dinyakwa tša rena tša moya ka tsela e kgolo kudu. Go oketša moo, re ile ra newa dijase, dieta, mekotla le diaparo tša go robala.” Setho se sengwe sa komiti ya tlhakodišo se itše: “Bana babo rena go tšwa nageng ka moka ya Japane e be e le ngatana e tee, ba thušana. Bana babo rena ba bangwe ba ile ba tloga gaešita le United States go tlo thuša. Ge ba be ba botšišwa gore ke ka baka la eng ba tlogile kgole ka tsela ye, ba itše: ‘Re selo setee le bana babo rena ba Japane gomme ba hloka thušo.’” Na ga o ikgantšhe ka go ba karolo ya mokgatlo wo o hlokomelago ditho tša wona ka tsela ye? O ka kgodišega gore Jehofa o thaba kudu ge a bona moya o bjalo wa botee.

21 Go ba le moya woo gona bjale go tla re thuša go lebeletšana le dikgateletšo tša nakong e tlago re le ngatana e tee gaešita le ge re arogane le bana babo rena dikarolong tše dingwe tša lefase. Ge e le gabotse, moya woo o re tlwaetša go tlo lebeletšana le mathata ao a ka re welago ge tshepedišo ye ya kgale ya dilo e fedišwa. Fumiko, yo a ilego a lahlegelwa ke dithoto ge ledimo le matla le be le fsiela Japane, o re: “Bofelo bo kgauswi kudu. Re swanetše go tšwela pele re thuša badumedigotee le rena ge re dutše re lebeletše pele nakong yeo go tla bago go se na dikotsi tša tlhago.”

22. Ke mohola ofe wa ka mo go sa felego wo o ka tlišwago ke botee bja Bokriste?

22 Bafsa le batho ba bagolo bao gona bjale ba katanelago go ba le botee ge e le gabotse ba itokišeletša go tlo phologa bofelo bja lefase le le kgopo leo le se nago botee. Go etša dinakong tše di fetilego, Modimo wa rena o tla phološa batho ba gagwe. (Jes. 52:9, 10) Dula o gopola gore o ka ba gare ga batho bao ba tlago go phološwa ge e ba o katanela go ba karolo ya batho ba Modimo bao ba lego boteeng. Selo se sengwe seo se tla re thušago ke go tšeela godimo kudu dilo tšeo re šetšego re na le tšona. Sehlogo se se latelago se tlo ahlaahla taba yeo.