1. Ke ka baka la’ng go ekiša Jesu go re batametša kgauswi le Jehofa?

GANTŠI re rata go ekiša batho bao re ba ratago. Go batho ka moka bao ba kilego ba phela mo lefaseng, Jesu Kriste ke motho wa mathomothomo yo re ka mo ekišago. Ka baka la’ng? Jesu o kile a re: “Yo a bonego nna o bone le Tate.” (Johane 14:9) Se ke ka gobane Jesu o ekiša semelo sa Tatagwe ka tsela e phethagetšego. Ka gona ge re ithuta ka Jesu, go swana le gore re ithuta ka Jehofa. Le gona ge re ekiša Jesu, re batamela kgauswi le Jehofa, yena Yo a phagamego kudu legohleng. A tokelo e kgolo gakaakaang!

2, 3. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a re hlaloseditše bophelo bja Jesu ka botlalo, gona o letetše gore re dire’ng? (b) Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se le go se se latelago?

² Ka Beibeleng, Jehofa o re hlaloseditše bophelo bja Jesu ka botlalo. Ka baka la’ng? Ka gobane Modimo wa rena o nyaka gore re tsebe Morwa wa gagwe e le gore re kgone go mo ekiša gabotse. (Bala 1 Petro 2:21.) Ka Beibeleng, mohlala wo Jesu a re tlogeletšego wona o swantšhwa le dikgato. Se se ra go  re’ng? Jehofa o nyaka gore re latele dikgato tša Morwa wa gagwe, ke gore, re ekiše Jesu dilong ka moka tše a di dirilego. Ke therešo gore Jesu o be a phethagetše, ka gona Jehofa ga se a letela gore re ekiše Morwa wa gagwe ka tsela e phethagetšego. Go e na le moo, Modimo o nyaka gore re dire sohle seo re ka se kgonago go ekiša Jesu.

³ Anke re ahlaahleng tše dingwe tša dika tše di kgahlišago tša Jesu. Mo sehlogong se, re tlo ahlaahla boikokobetšo le kwelobohloko ya gagwe. Sehlogong se se latelago re tlo ahlaahla sebete sa gagwe le temogo. Re tlo araba dipotšišo tše di latelago tše tharo mabapi le seka se sengwe le se sengwe: Seka se se ra go re’ng? Jesu o se bontšhitše bjang? Re ka mo ekiša bjang?

4. Boikokobetšo ke’ng?

⁴ Boikokobetšo ke’ng? Batho ba bantši bao ba ikgantšhago ba nagana gore ge motho a ikokobeditše o a fokola goba ga a ikholofele. Eupša na seo ke therešo? Ge e le gabotse, e le gore re ikokobetše, re swanetše go ba matla le go ba le sebete. Boikokobetšo ke seka se se fapanego le boikgantšho le boikgogomošo. Ka Beibeleng, lentšu “boikokobetšo” le ka fetolelwa e le go ikokobetša monaganong. (Bafilipi 2:3) E le gore re ikokobetše, re swanetše go thoma pele ka go itebelela ka tsela e nepagetšego. Ka mohlala, pukuntšu e nngwe ya Beibele e re: “Boikokobetšo ke go tseba gore re dibopiwa tša tlasana kudu pele ga Modimo.” Le gona, ge e ba re ikokobeditše, re ka se nagane gore re kaone go feta batho ba bangwe. (Baroma 12:3) Ga go bonolo gore batho ba sa phethagalago ba bontšhe seka se. Eupša re ka ithuta go ikokobetša ge e ba re naganišiša ka bogolo bja Jehofa gomme re ekiša mohlala wa Jesu.

5, 6. (a) Mikaele morongwa yo mogolo ke mang? (b) Mikaele o bontšhitše bjang boikokobetšo?

⁵ Jesu o bontšhitše bjang boikokobetšo? Ka mehla Morwa wa Modimo o be a ikokobeditše, bobedi nakong ya ge e be e le morongwa yo matla legodimong le nakong ya ge e be e le motho yo a phethagetšego mo lefaseng. Anke re boneng mehlala e sego kae.

⁶ Boemo bja gagwe bja kgopolo. Ka pukung ya Beibele ya Juda, re bala ka bophelo bja Jesu pele a ka tla lefaseng. (Bala Juda 9.) Ka ge e le Mikaele, yena morongwa yo mogolo, Jesu o ile “a fapana le Diabolo” gomme a “ngangišana” le morongwa yoo yo kgopo “ka setopo sa Moshe.” Ka morago ga gore Moshe a hwe, Jehofa o ile a boloka setopo sa gagwe moo go se nago motho yo a ka se hwetšago. (Doiteronomio 34:5, 6) Mohlomongwe Diabolo o be a nyaka go leka Baisiraele gore ba diriše setopo sa Moshe borapeding bja maaka. Go sa šetšwe gore Diabolo o be a nyaka go dira bobe bofe ka setopo seo, Mikaele o ile a mo thibela ka sebete. Puku e nngwe ya ditšhupetšo e re lentšu “fapana” le lentšu “ngangišana,” a dirišwa le go hlalosa “ntwa ya semolao” gomme a ka ba a šišinya gore “Mikaele ‘o ile a lwantšha Diabolo’ ge a be a nyaka go tšea setopo sa Moshe.” Lega go le bjalo, morongwa yo yo mogolo o be a tseba gore matla a gagwe a taolo a lekanyeditšwe. Ka gona o ile a iša taba ye go Jehofa, yena Moahlodi yo a Phagamego, ka ge e le yena feela yo a bego a na le tshwanelo ya go ahlola Sathane. Ruri Jesu o bontšhitše boikokobetšo!

7. Jesu o ile a bontšha bjang boikokobetšo ka seo a bego a se bolela le ka ditiro tša gagwe?

⁷ Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o bontšhitše boikokobetšo le tseleng yeo a bego a bolela ka yona gotee le dilong tšeo a di dirilego. Seo a bego a se bolela. Jesu le ka mohla o be a sa nyake go ipiletša mahlo a batho. Go e na le moo, o be a nyaka gore tumišo ka moka e išwe go Tatagwe. (Mareka 10:17, 18; Johane 7:16) Jesu ga se a ka a bolela le barutiwa ba gagwe ka tsela yeo e bego e ba dira gore ba ikwe e le mašilo goba e se selo. Go e na le moo, o be a ba hlompha le go bontšha gore o a ba bota ka go ba reta bakeng sa dika tša bona tše dibotse. (Luka 22:31, 32; Johane 1:47) Ditiro tša gagwe. Jesu o ile a kgetha go phela bophelo bjo bonolo a se na dilo tše dintši tše di bonagalago. (Mateo 8:20) O ile a ithaopela go dira modiro o nyatšegago woo ba bangwe ba bego ba sa nyake go o dira. (Johane 13:3-15) Le gona o re beetše mohlala o phethagetšego wa boikokobetšo ka go kwa ga gagwe. (Bala Bafilipi 2:5-8.) Ka go se swane le batho bao ba ikgantšhago bao ba sa ratego go kwa ba bangwe, Jesu ka boikokobetšo o ile a dira dilo tšohle tšeo Jehofa a bego a mo laetše gore a di dire, gaešita le “ go fihla lehung.” Go molaleng gore Jesu, yena Morwa wa motho, o be a na le “pelo e ikokobeditšego.”—Mateo 11:29.

8, 9. Re ka bontšha bjang boikokobetšo?

⁸ Re ka ekiša bjang boikokobetšo bja Jesu? Boemo bja rena bja kgopolo. Ge re ikokobeditše, re a tseba gore matla a rena a taolo a lekanyeditšwe. Ka baka leo, re a tseba gore ga re na tshwanelo ya go ahlola batho ba bangwe. Re ka se ba swaye diphošo goba ra belaela maikemišetšo a bona. (Luka 6:37; Jakobo 4:12) Boikokobetšo bo re thuša go phema ‘go itira bao ba lokilego kudu.’ Se se ra gore re ka se ipone re le kaone go feta bao ba se nago bokgoni goba ditokelo tšeo re nago le tšona. (Mmoledi 7:16) Bagolo bao ba ikokobeditšego ga ba nagane gore ba kaone go feta bana babo bona le dikgaetšedi. Go e na le moo, badiši ba ba lerato ‘ba tšea gore ba bangwe ba ba feta ka bogolo,’ ke gore, ba nagana ka ba bangwe ba le bohlokwa kudu go ba feta.—Bafilipi 2:3; Luka 9:48.

⁹ Nagana ka W. J. Thorn, yo a hlanketšego e le molebeledi wa mosepedi go thoma ka 1894. Ka morago ga nywaga e mentši, o ile a newa kabelo ya go hlokomela dikgogo kua Kingdom Farm ka ntle ga motse wa New York. Nako le nako ge a be a nagana gore nkabe ba mo file kabelo e kaonenyana, Ngwanabo rena Thorn o  be a ipotša gore: “Lerojana ke wena. O mang o nyakago go ikgantšha ka seo o se nago sona?” (Bala Jesaya 40:12-15.) Ruri o be a ikokobeditše!

10. Re ka bontšha bjang boikokobetšo ka seo re se bolelago le ka ditiro tša rena?

¹⁰ Seo re se bolelago. Ge e ba re tloga re ikokobeditše, seo se tla kgoma tsela yeo re bolelago le ba bangwe. (Luka 6:45) Ge re bolela le bona, re ka se bolele kudu ka ditokelo tša rena le dilo tšeo re di fihleletšego. (Diema 27:2) Go e na le moo, re tla reta bana babo rena le dikgaetšedi bakeng sa dilo tše dibotse tše ba di dirago gomme ra šetša kudu dika tša bona tše dibotse le bokgoni bja bona. (Diema 15:23) Ditiro tša rena. Bakriste bao ba ikokobeditšego ga ba leke go tuma goba go ba bohlokwa lefaseng le. Go e na le moo, ba kgetha go phela bophelo bjo bonolo, gaešita le go šoma mešomo ya tlasana, e le gore ba kgone go hlankela Jehofa ka botlalo ka mo ba ka kgonago ka gona. (1 Timotheo 6:6, 8) Sa bohlokwa kudu, re ka bontšha boikokobetšo ka go kwa. Re swanetše go ikokobetša e le gore re kgone go “[kwa] bao ba etelelago pele” ka phuthegong le go latela ditaelo tšeo re di newago ke mokgatlo wa Jehofa.—Baheberu 13:17.

11. Kwelobohloko ke’ng?

¹¹ Kwelobohloko ke’ng? Lentšu “kwelobohloko” le hlalosa go ba bonolo le go ba le taba le batho ba bangwe. Go ba le kwelobohloko ke go bontšha lerato e bile go swana le go ba le lešoko le kgaugelo. Beibele e bolela ka “lešoko le legolo,” “dikgaugelo” le “lerato.” (Luka 1:78; 2 Bakorinthe 1:3; Bafilipi 1:8) Puku e nngwe ya ditšhupetšo tša Beibele e re go bontšha kwelobohloko ga se feela go šokela batho bao ba hlokago thušo. E re go ba le kwelobohloko go bolela gore re “tloga re tshwenyegile ka batho bao moo re nyakago go tsenya letsogo gomme re ba thuše” ka go dira selo seo se tlago go kaonefatša maphelo a bona. Kwelobohloko ke seka seo se tutueletšago motho go kaonefatša maphelo a batho ba bangwe.

12. Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu o be a kwela ba bangwe bohloko, gona kwelobohloko ya gagwe e ile ya mo tutueletša go dira’ng?

¹² Jesu o bontšhitše bjang kwelobohloko? Kwelobohloko le ditiro tša gagwe tša kwelobohloko. Jesu o be a kwela batho ba bangwe bohloko. Ge a be a bona mogwera wa gagwe Maria le ba bangwe ba lla ka ge Latsaro a be a hwile, Jesu o ile a lla le bona. (Bala Johane 11:32-35.) Ke moka, yona kwelobohloko yeo e dirilego gore a nyake go tsoša morwa wa mohlologadi e ile ya mo tutueletša go tsoša Latsaro. (Luka 7:11-15; Johane 11:38-44) Go ka direga gore tiro ye ya kwelobohloko e neile Latsaro sebaka sa go hwetša tokelo ya go phela legodimong. Pejana ga moo, Jesu o ile a “šokela” lešaba leo le ilego la tla go yena. Kwelobohloko ya gagwe e ile ya mo tutueletša “go le ruta dilo tše dintši.” (Mareka 6:34) Tiragalo ye e ile ya fetoša maphelo a bao ba ilego ba latela dithuto tša gagwe! Kwelobohloko ya Jesu e be e se feela go šokela batho. E be e bile e mo tutueletša go ba thuša.—Mateo 15:32-38; 20:29-34; Mareka 1:40-42.

13. Jesu o boletše bjang le ba bangwe ka tsela yeo e bontšhago kwelobohloko? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹³ Mantšu a gagwe a kwelobohloko. Kwelobohloko ya Jesu e ile ya mo tutueletša go bolela ka botho le ba bangwe, kudukudu bao ba gateletšwego. Moapostola  Mateo o ile a tsopola mantšu a Jesaya a mabapi le Jesu. Jesaya o itše: “Ga go lehlaka le le thinyegilego le a tlago go le robaganya, gomme ga go thapo ya lebone yeo e kunyelelago ye a tlago go e tima.” (Jesaya 42:3; Mateo 12:20) Seo se ra go re’ng? Se ra gore Jesu ga se a ka a tlaiša batho goba go ba swara gampe. Go e na le moo, o be a bolela le bona ka tsela yeo e bego e ba lapološa. O be a botša “ba dipelo tše di kwelego bohloko” molaetša wa kholofelo. (Jesaya 61:1) O ile a laletša batho bao ba bego ba “lapišitšwego le go imelwa” gore ba tle go yena gore ba ‘hwetše tapologo.’ (Mateo 11:28-30) O ile a botša barutiwa ba gagwe gore Modimo o kwela yo mongwe le yo mongwe wa barapedi ba gagwe bohloko, go akaretša le “ba banyenyane,” goba batho bao lefase le bonago ba se bohlokwa.—Mateo 18:12-14; Luka 12:6, 7.

14. Re ka bontšha ba bangwe kwelobohloko bjang?

¹⁴ Re ka ekiša bjang kwelobohloko ya Jesu? Kwelobohloko ya rena. Beibele e re re katanele go bontšha “lerato leo le bonagatšago lešoko,” gaešita le ge le sa fo itlela. Maikwelo a ke karolo ya “semelo se sefsa” seo Jehofa a letetšego gore Bakriste ka moka ba se apare. (Bala Bakolose 3:9, 10, 12.) O ka bontšha bjang kwelobohloko? Beibele e re: “[Katološang] lerato leo le lego dipelong tša lena.” (2 Bakorinthe 6:11-13) Theetša ka kelohloko ge motho yo a itšego a go botša kamoo a ikwago ka gona le dilo tšeo a tshwenyegilego ka tšona. (Jakobo 1:19) Nagana gomme o ipotšiše gore: ‘Ke be ke tla ikwa bjang ge nkabe ke le boemong bja motho yo? Ke be ke tla nyaka go thušwa ka’ng?’—1 Petro 3:8.

15. Re ka dira’ng go thuša bao ba hwetšwego goba bao ba nago le mathata?

¹⁵ Ditiro tša rena tša kwelobohloko. Kwelobohloko e tla re tutueletša gore re thuše ba bangwe, kudukudu bao ba hwetšwego goba bao ba nago le mathata. Re ka ba thuša bjang? Baroma 12:15 e re: “Llang le bao ba llago.” Gantši batho ba nyaka go homotšwa go feta go newa tharollo. Ba nyaka mogwera yo a nago le taba le bona le yo a ba theetšago. Kgaetšedi yo mongwe yo a ilego a ikwa a homoditšwe ke bana babo le dikgaetšedi ka morago ga gore morwedi wa gagwe a hwe o re: “Ke  ile ka leboga kudu ge bana bešo ba be ba nketela gomme ba lla le nna.” Le gona re ka bontšha kwelobohloko ka go direla batho ba bangwe dilo tše itšego. Mohlomongwe go na le mohlologadi yo a nyakago go lokišetšwa legae la gagwe. Goba mohlomongwe go na le Mokriste yo a tšofetšego yo a hlokago go thušwa ka senamelwa sa go ya dibokeng, tšhemong goba ngakeng. Gaešita le tiro e nyenyane feela e botho e ka dira phapano e kgolo bophelong bja motho. (1 Johane 3:17, 18) Sa bohlokwa kudu, re ka bontšha ba bangwe kwelobohloko ka go dira sohle seo re ka se kgonago ka go ba botša ditaba tše dibotse. Ye ke tsela e kaonekaone ya go kaonefatša maphelo a batho bao ba lokilego!

16. Re ka kgothatša bjang bao ba nyamilego?

¹⁶ Mantšu a rena a kwelobohloko. Kwelobohloko ya rena e tla re tutueletša go “[bolela] ka mo go homotšago le bao ba nyamilego.” (1 Bathesalonika 5:14) Re ka ba kgothatša bjang? Re ka ba botša gore re tloga re na le taba le bona. Re ka ba reta gomme ra ba thuša go bona dika tša bona tše dibotse le bokgoni bja bona. Re ka ba gopotša gore ka ge Jehofa a ba thušitše go hwetša therešo, go ra gore ba bohlokwa go yena. (Johane 6:44) Re ka ba kgonthišetša gore Jehofa o tloga a na le taba le bahlanka ba gagwe ba “dipelo tše di robegilego” goba “ba meoya e nyamilego o šoro.” (Psalme 34:18) Ruri mantšu a rena a kwelobohloko a ka lapološa bao ba hlokago khomotšo.—Diema 16:24.

17, 18. (a) Jehofa o letetše gore bagolo ba sware dinku tša gagwe bjang? (b) Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

¹⁷ Bagolo, Jehofa o letetše gore le sware dinku tša gagwe ka kwelobohloko. (Ditiro 20:28, 29) Gopolang gore ke boikarabelo bja lena go ruta, go kgothatša le go lapološa dinku tša gagwe. (Jesaya 32:1, 2; 1 Petro 5:2-4) Ka gona mogolo yo a nago le kwelobohloko a ka se leke go laola bana babo, ke gore, go ba beela melao goba go ba dira gore ba ikwe ba le molato e le go ba gapeletša go dira mo go oketšegilego le ge ba sa kgone. Go e na le moo, mogolo o nyaka gore bana babo le dikgaetšedi ba thabe e le ka kgonthe, le gona o bota gore tsela yeo ba ratago Jehofa ka yona e tla ba tutueletša go mo direla sohle se ba ka se kgonago.—Mateo 22:37.

¹⁸ Ge re dutše re naganišiša ka boikokobetšo le kwelobohloko ya Jesu, re tla tutueletšega go mo ekiša. Sehlogong se se latelago, re tlo ahlaahla kamoo re ka ekišago sebete sa Jesu le temogo ya gagwe.