1. Ke’ng seo se dirilego gore modiro wa boboledi o be thata?

GE BATHO ba Jehofa ba be ba thoma go bolela ditaba tše dibotse nywageng ya ka godimo ga e 130 e fetilego, ba ile ba lebeletšana le mathata a mantši. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, e be e le ba banyenyane ka palo e bile ba bolela molaetša woo batho ba bantši ba bego ba sa o rate. Batho ba bangwe ba be ba bile ba re ga se ba rutega. Ka morago, ge Sathane a be a lahletšwe mo lefaseng, ba ile ba tlaišwa. (Kutollo 12:12) Go tloga ka yona nako yeo, ba be ba dutše ba bolela ditaba tše dibotse “mehleng [ye] ya bofelo” yeo go lego “thata go lebeletšana le [yona].”—2 Timotheo 3:1.

2. Ke’ng seo Jehofa a bego a dutše a se dira go re thuša go dira boboledi?

² Eupša Jehofa o be a dutše a thuša batho ba gagwe. O nyaka  gore ba bolele ditaba tše dibotse lefaseng ka moka, e bile a ka se dumelele selo le ge e le sefe se thibela modiro woo. O thušitše batho ba gagwe go mo hlankela ka tsela yeo a e amogelago ka go ba ntšha bodumeding bja maaka. O ile a dira se se swanago nakong e fetilego ge a be a lokolla Baisiraele Babilona. (Kutollo 18:1-4) Le gona seo Jehofa a re rutago sona se hola yo mongwe le yo mongwe wa rena. O re thuša go phedišana ka khutšo, e bile o re tlwaetša go ruta ba bangwe ka yena. (Bala Jesaya 48:16-18.) Gaešita le ge Jehofa a hlahla modiro wa rena, seo ga se bolele gore o dula a fetoša maemo a lefase go re thuša go dira boboledi. Ke therešo gore tše dingwe tša dilo tšeo di diragetšego mo lefaseng di re nolofaleditše go dira mošomo wo. Eupša re sa tlaišwa le go lebeletšana le mathata a mangwe lefaseng le la Sathane. Ke feela ka thušo ya Jehofa moo re kgonago go tšwela pele ka boboledi.—Jesaya 41:13; 1 Johane 5:19.

3. Boporofeta bja Daniele bo phethagetše bjang?

³ Daniele o ile a porofeta gore mehleng ya bofelo, batho ba bantši ba be ba tla kwešiša therešo ya Beibele. (Bala Daniele 12:4.) Pejana ga ge ‘mehla ya bofelo’ e ka thoma, Jehofa o ile a thuša batho ba gagwe go kwešiša dithuto tša bohlokwa tša Beibele le go gana dithuto tša maaka tša Bojakane. Lehono, batho ba gagwe ba ruta ba bangwe therešo ya Beibele lefaseng ka moka. Go molaleng gore boporofeta bja Daniele bo phethagetše. Mo e ka bago batho ba dimilione tše seswai ba ithutile therešo e bile ba e ruta ba bangwe. Ka gona ke dilo dife tše dingwe tšeo di thušitšego batho ba Jehofa go bolela ditaba tše dibotse lefaseng ka moka?

4. Ka 1900, Beibele e be e fetoletšwe ka meleme a makae?

⁴ Batho ba bantši lehono ba na le Dibeibele, gomme seo se re thuša go ba ruta ditaba tše dibotse. Eupša kgale go be go se bjalo. Ka nywaga e makgolo, baruti ba Bojakane ba be ba thibela batho go bala Beibele. Ba be ba bile ba tlaiša bao ba bego ba e bala le go bolaya ba bangwe ba bao ba bego ba e fetolela. Eupša ka bo-1800, mekgatlo e itšego e ile ya fetolela Beibele goba go e gatiša e feletše goba ka dikarolwana tša yona ka maleme a e ka bago a 400. Ka 1900, batho ba bantši ke ge ba šetše ba na le Dibeibele. Lega go le bjalo, ba be ba sa kwešiše seo e se bolelago.

5. Dihlatse tša Jehofa di dirile mošomo ofe go fetolela Beibele?

⁵ Batho ba Jehofa ba be ba tseba gore ba swanetše go botša ba bangwe seo Beibele e se rutago, gomme ba ile ba dira sona seo. Mathomong ba be ba diriša diphetolelo tša Beibele tšeo di bego di hwetšagala ka nako yeo, gomme ba di nea batho. Go thoma ka 1950, ba ile ba gatiša Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa, goba dikarolo tša yona ka maleme a ka godimo ga a 120. Ka 2013, ba ile ba gatiša Phetolelo ya Lefase le Lefsa yeo e kaonefaditšwego ya Seisemane. Phetolelo ye go bonolo go e kwešiša le go e fetolela. Le gona ge re diriša Beibele yeo batho ba e kwešišago, go ba bonolo go ba ruta therešo.

6, 7. (a) Go bile le dintwa dife nywageng e 100 e fetilego? (b) Khutšo ya dinageng tše dingwe e ile ya re thuša bjang go bolela ditaba tše dibotse?

⁶ Nywageng e 100 e fetilego, go bile le  dintwa tše dintši, go akaretša le dintwa tše pedi tša lefase. Go hwile batho ba dimilione. Bjale ke ka tsela efe go bilego le khutšo, le gona e thušitše bjang batho ba Jehofa go dira boboledi? Nakong ya ntwa ya bobedi ya lefase, Nathan Knorr o be a eteletše pele modiro wa Dihlatse tša Jehofa. Kopanong ya selete ka 1942, o ile a nea polelo e kgahlišago kudu yeo e bego e na le sehlogo se se rego, “Khutšo—Na e ka ba Gona ka mo go sa Felego?” Ngwanabo rena Knorr o ile a hlalosa boporofeta bjo bo lego go Kutollo kgaolo 17 gomme a hlatsela ka bjona gore e be e se ya tšwa e eba nako ya gore Haramagedone e thome. Ka morago ga ntwa ya bobedi ya lefase, go be go tla ba le khutšo.—Kutollo 17:3, 11.

⁷ Eupša seo se be se sa bolele gore ka morago ga ntwa yeo go be go tla ba le khutšo lefaseng ka moka. Go tloga ntweng ya bobedi ya lefase, batho ba dimilione ba ile ba bolawa dintweng tše dingwe. Eupša dinageng tše dintši go ile gwa ba le khutšo yeo e thušitšego batho ba Jehofa go bolela ditaba tše dibotse. Mafelelo e bile afe? Nakong ya ntwa ya bobedi ya lefase, Dihlatse tša Jehofa di be di sa fete 110 000. Eupša lehono ke tše e ka bago tše dimilione tše seswai! (Bala Jesaya 60:22.) Ee, dinakong tša khutšo, re ka botša batho ba bantši kudu ditaba tše dibotse.

8, 9. Go bonolo gakaaka’ng go tšea maeto lehono, gona se se re thuša bjang modirong wa rena?

⁸ Ge batho ba Jehofa ba be ba thoma go dira boboledi kua United States, go tšea maeto go be go se bonolo. Ka 1900, mo e ka bago nywaga e 21 ka morago ga gore ba thome go gatiša Morokami, go be go na le dikoloi tše e ka bago tše 8 000 feela le ditsela tše sego kae tše di sepelegago nageng yeo. Eupša lehono go na le dikoloi tša ka godimo ga bilione le seripa lefaseng ka moka le ditsela tše dintši tše dibotse dinageng tše dintši. Ka gona re ka diriša dikoloi le ditsela tšeo go yo bolela ditaba tše dibotse ditikologong tše di lego kgole le ditoropo le tšeo go lego thata go fihla go tšona. Eupša le ge re dula mafelong ao go tšea maeto go sego bonolo gomme re swanelwa ke go sepela maeto a matelele ka maoto, re dira sohle se re ka se kgonago go yo botša batho kae le kae ditaba tše dibotse.—Mateo 28:19, 20.

⁹ Le gona re diriša mehuta e mengwe ya dinamelwa. Re romela Dibeibele le dikgatišo tše dingwe ka dilori, dikepe le diterene. Se se bolela gore ka dibeke tše sego kae feela, re ka romela bana babo rena le dikgaetšedi bao ba dulago mafelong ao a lego lekatana dikgatišo. Balebeledi ba tikologo, ditho tša Komiti ya Lekala, baromiwa le ba bangwe ba tšea maeto ka difofane go yo nea dipolelo dikopanong le go yo thuša diphuthego. Ditho tša Sehlopha se Bušago le bana babo rena ba bangwe bao ba tšwago ntlongkgolo le bona ba ya dinageng tše dintši ka difofane go yo kgothatša bana babo bona le dikgaetšedi le go ba tlwaetša medirong e itšego. Dilo tše ka moka di thuša batho ba Jehofa gore e be batee.—Psalme 133:1-3.

10. Seisemane se dirišwa gakaaka’ng lefaseng ka moka?

¹⁰ Lekgolong la pele la nywaga, batho ba bantši ba dinageng tšeo di bego di bušwa ke Roma ba be ba bolela Segerika. Lehono, Seisemane se bolelwa ke batho ba bantši lefaseng ka moka. Ge e le gabotse, puku ya English as a Global Language e re mo e ka bago batho ba dibilione tše 1,7 lefaseng ba bolela Seisemane goba ba a se kwešiša. Batho ba bantši ba ithuta Seisemane ka gobane se dirišwa lefaseng ka moka go tša kgwebo, dipolotiking, go tša thutamahlale le thekinolotši.

11. Seisemane se kgomile modiro wa batho ba Jehofa bjang?

¹¹ Go dirišwa kudu ga Seisemane go thušitše gore therešo e phatlalale le lefase. Nakong e fetilego, dikgatišo tša rena di be di hwetšagala ka Seisemane. Batho ba bantši ba be ba kgona go di bala ka gobane Seisemane se be se bolelwa lefaseng ka moka. Le gona Seisemane se dirišwa ntlongkgolo ya rena ya lefase. E bile bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšwago dinageng tše di fapafapanego bao ba kwešišago Seisemane ba newa tlwaetšo dikolong tša rena kua Patterson, New York.

12. Re fetolela dikgatišo tša rena ka maleme a makae, gona mananeo a khomphutha a re thušitše bjang go dira seo?

¹² Eupša re na le boikarabelo bja go bolela ditaba tše dibotse lefaseng ka moka. Ke ka baka leo re fetolelago dikgatišo tša rena ka maleme a ka godimo ga a 700. Se se kgonegile bjang? Dikhomphutha le mananeo a khomphutha, a go swana le MEPS, di re thušitše kudu modirong wo wa go fetolela. Ka baka leo, Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka moka di kgona go kwešiša “leleme le le sekilego” la therešo ya Beibele le go ba boteeng.—Bala Tsefanya 3:9.

13, 14. Melao le diphetho tša dikgorong tša tsheko di re thušitše bjang?

¹³ Melao ya Roma e ile ya thuša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ka ditsela tše dintši gore ba kgone go dira boboledi. Le lehono melao ya dinageng tše dintši e re thuša go dira se se swanago. Ka mohlala, melao ya kua United States e nea batho tshwanelo ya go ikgethela bodumedi  bjo ba bo ratago, go botša ba bangwe ka seo ba se dumelago le go bokana gotee. Se se bolela gore re na le tokologo ya go swara diboka le go bolela ditaba tše dibotse nageng yeo. Le gona re na le tokologo ya go rulaganya modiro wa boboledi lefaseng ka bophara re le ntlongkgolo ya rena kua United States. Ke therešo gore ka dinako tše dingwe re ile ra swanelwa ke go ya dikgorong tša tsheko go yo lwela tshwanelo ya rena ya go bolela ditaba tše dibotse. (Bafilipi 1:7) Ge baahlodi le makgotla a itšego dikgorong tšeo a be a leka go re amoga tshwanelo ya go dira boboledi, re ile ra kgopela thušo dikgorongkgolo moo gantši re bego re fenya.

¹⁴ Dinageng tše dingwe le gona re tšwa dikgorong tša tsheko go yo lwela tokologo ya rena ya go hlankela Jehofa le go dira boboledi. Ge re be re sa atlege, re be re kgopela thušo dikgorong tša tsheko tša dinageng tše dingwe. Ka mohlala, re kgopetše thušo gantši Kgorong ya Yuropa ya Ditshwanelo tša Batho. Ka June 2014, re be re šetše re fentše melato e 57 Kgorong ye, gomme go letetšwe gore diphetho tšeo e di fihleletšego di latelwe dinageng tše dintši kua Yuropa. Gaešita le ge re ‘hloilwe ke ditšhaba tšohle,’ melao ya dinaga tše dintši e re dumelela go hlankela Jehofa ka bolokologi.—Mateo 24:9.

15. Mekgwa ya go phrintha e kaonefaditšwe ka ditsela dife, gona seo se re hotše bjang?

¹⁵ Mekgwa e mefsa ya go phrintha dikgatišo e re thušitše go bolela ditaba tše dibotse bathong ba bantši kudu. Ka nywaga e makgolo, batho ba be ba diriša mokgwa o itšego wa go gatiša wo o hlamilwego ke Johannes Gutenberg mo e ka bago ka 1450. Eupša nywageng e 200 e fetilego, metšhene ya go phrintha e kaonefaditšwe  ka ditsela tše dintši. Go ile gwa hlangwa mokgwa o mokaonekaone wa go phrintha; ke moka go tloga ka nako yeo, dikgatišo tša thoma go phrinthiwa ka lebelo le go tšwa gabotse. Le gona go dira pampiri le dipuku go ile gwa se sa tura. Diphetogo tše di kgomile dikgatišo tša rena bjang? Ka 1879, Morokami wa mathomo o ile wa gatišwa ka Seisemane feela. O be o se na diswantšho, gomme gwa gatišwa dikopi tše 6 000. Lehono, Morokami o gatišwa ka maleme a ka godimo ga a 200. O na le diswantšho tše dibotse tša mebalabala, e bile go gatišwa dikopi tša ka godimo ga tše 50 000 000 tša tokollo e nngwe le e nngwe.

16. Ke dilo dife tšeo di re thušitšego go dira boboledi lefaseng ka moka? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁶ Dilo tše dintši tša thekinolotši tšeo di hlamilwego nywageng e 200 e fetilego di thušitše batho ba Jehofa go bolela ditaba tše dibotse. Re boletše ka diterene, dikoloi le difofane. Eupša go bile go na le dipaesekela, metšhene ya go thaepa, didirišwa tša mongwalo wa difofu, telekrafo, megala, dikhamera, metšhene ya go rekhota mantšu, metšhene ya go tšea dibidio, radio, thelebišene, dimobi, dikhomphutha le Inthanete. Gaešita le ge rena batho ba Jehofa re se ra hlama dilo tše, fela re di dirišetša go tšweletša Dibeibele le dikgatišo tše dingwe tše di theilwego Beibeleng ka maleme a mantši le go dira boboledi lefaseng ka moka. Ka tsela yeo, re “anya maswi a ditšhaba,” go etša ge go porofetilwe ka Beibeleng.—Bala Jesaya 60:16.

17. (a) Ke’ng seo se lego molaleng ka modiro wa boboledi? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa a nyaka gore re šome le yena?

¹⁷ Go molaleng gore Jehofa o hlahla modiro wa rena wa boboledi. Jehofa ga se a re nea modiro wo e le ka gobane a ka se kgone go o dira a nnoši, eupša o re neile wona ka gobane a re rata e bile a nyaka gore re šome gotee le yena. Ge re kgatha tema modirong wa boboledi, re mmontšha gore re a mo rata le gore re rata batho ba bangwe. (Mareka 12:28-31; 1 Bakorinthe 3:9) Re leboga Jehofa kudu ge a re thuša go dira boboledi lefaseng ka moka. Ka gona, eka re ka diriša sebaka se sengwe le se sengwe seo re se hwetšago go bolela ka Jehofa le Mmušo wa gagwe!