1. Ke’ng seo batho ba bantši ba naganago gore ga se phošo go se dira?

RE PHELA lefaseng le le bodilego boitshwarong. Ka mohlala, batho ba bantši ba nagana gore ga se phošo ge ba ratana le motho wa bong bjo bo swanago le bja bona goba go robala le motho yo ba sa nyalanago le yena. Dimobi, dipuku, dikoša le dipapatšo di tletše ka boitshwaro bjo bo gobogilego bja thobalano. (Psalme 12:8) Eupša Jehofa a ka re thuša go phela ka tsela yeo e mo kgahlišago. Re ka kgona go dula re hlwekile, goba re sekile, lefaseng le leo le bodilego boitshwarong.—Bala 1 Bathesalonika 4:3-5.

2, 3. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go gana dikganyogo tše mpe? (b) Re tlo ahlaahla’ng sehlogong se?

² E le gore re kgahliše Jehofa, re swanetše go gana selo se sengwe le se sengwe seo a se hloilego. Eupša ka ge re sa phethagala, re ka lekega go itshwara ka tsela e gobogilego, go swana le hlapi yeo e lekegago go ja selo seo se lego molabeng. Ge re thoma go nagana dilo tše di gobogilego, re swanetše go di gana gateetee. Ge re ka se dire bjalo, kganyogo e gobogilego e tla gola gomme ra feleletša re dirile sebe ge sebaka se ka bulega. Go bjalo ka ge Beibele e bolela gore: “Kganyogo ge e gotše e tswala sebe.”—Bala Jakobo 1:14, 15.

 ³ Kganyogo e mpe e ka gola ka dipelong tša rena. Ke ka baka leo re swanetšego go ba šedi kudu ka seo re thomago go se kganyoga. Ge e ba re gana dikganyogo tše mpe, re tla phema go wela boitshwarong bjo bo gobogilego bja thobalano le ditlamorago tša bjona. (Bagalatia 5:16) Sehlogong se, re tlo ahlaahla dilo tše di latelago tše tharo tšeo di tlago go re thuša go lwantšha dikganyogo tše mpe: segwera sa rena le Jehofa, keletšo e tšwago Lentšung la gagwe le thušo ya Bakriste bao ba godilego tsebong.

4. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re batamele Jehofa?

⁴ Beibele e botša bao ba nyakago go ‘batamela Modimo’ gore: “Hlwekišang diatla tša lena” gomme le “sekiše dipelo tša lena.” (Jakobo 4:8) Ge Jehofa e le Mogwera wa rena yo mogolo, ga re nyake gore a kgahlišwe ke ditiro tša rena feela, eupša re nyaka gore le dilo tšeo re di naganago di mo kgahliše. Ge e ba dilo tšeo re di naganago di hlwekile e bile di sekile, gona dipelo tša rena le tšona di tla hlweka. (Psalme 24:3, 4; 51:6; Bafilipi 4:8) Jehofa o a kwešiša gore ga se ra phethagala le gore re ka thoma go nagana dilo tše di gobogilego. Eupša ka ge re sa nyake go mo kweša bohloko, re dira sohle se re ka se kgonago go gana dikgopolo tše di fošagetšego. (Genesi 6:5, 6) Re leka ka gohle go dula re nagana ka dilo tše di hlwekilego.

5, 6. Thapelo e ka re thuša bjang go lwantšha dikganyogo tše di gobogilego?

⁵ Jehofa o tla re thuša go lwantšha dikgopolo tše di gobogilego ge re dula re mo rapela gore a re thuše. O re nea moya wa gagwe o mokgethwa gore re be le matla a go kgona go dula re hlwekile. Dithapelong tša rena, re ka botša Jehofa gore re nyaka gore dilo tšeo re di naganago di mo kgahliše. (Psalme 19:14) Re mo kgopela ka boikokobetšo gore a bone ge e ba ka dipelong tša rena go na le dikganyogo le ge e le dife tše di gobogilego tšeo di ka re wetšago sebeng. (Psalme 139:23, 24) Tšwela pele o kgopela Jehofa gore a go thuše go gana boitshwaro bjo bo gobogilego gomme o dire se se lokilego gaešita le ge go le thata.—Mateo 6:13.

⁶ Pele re ithuta ka Jehofa, re ka ba re be re tlwaetše go dira dilo tšeo a di hloilego, e bile go ka direga gore re sa lwa le dikganyogo tšeo. Eupša Jehofa a ka re thuša go fetoga gomme ra dira dilo tše di mo kgahlišago. Ka mohlala, Kgoši Dafida o ile a robala le Batseba, a itshola gomme a kgopela Jehofa gore a mo nee “pelo e sekilego” le go mo thuša go kwa. (Psalme 51:10, 12) Ka gona ge e ba re kile ra ba le dikganyogo tše di gobogilego tše matla gomme re sa dutše re di lwantšha, Jehofa a ka re thuša go ba le kganyogo e matla le go feta ya go mo kwa le go dira se se lokilego. A ka re thuša go laola dikgopolo tša rena tše di sa phethagalago.—Psalme 119:133.

7. Lentšu la Modimo le ka re thuša bjang go gana dikgopolo tše di gobogilego?

⁷ Ge re kgopela thušo, Jehofa a ka araba dithapelo tša rena ka go diriša Lentšu la gagwe e lego Beibele. Ka go lona, re hwetša bohlale bja Modimo, bjoo bo sekilego. (Jakobo 3:17) Ge re bala Beibele letšatši le letšatši, re tlatša menagano ya rena ka dikgopolo tše di sekilego. (Psalme 19:7, 11; 119:9, 11) Le gona, ka Beibeleng go na le mehlala le ditemošo tšeo di re thušago go gana dikgopolo le dikganyogo tše di gobogilego.

8, 9. (a) Go tlile bjang gore lesogana le itšego le robale le mosadi yo a gobogilego? (b) Mohlala wo o lego go Diema kgaolo 7 o ka re thuša go phema maemo afe?

⁸ Go Diema 5:8, Lentšu la Modimo le re  lemoša gore re bapalele kgole le boitshwaro bjo bo gobogilego. Go Diema kgaolo 7, re bala ka lesogana leo le ilego la iphetela bošego kgauswi le ntlo ya mosadi yo a gobogilego. Mosadi yoo o be a eme khoneng ya seterata “a apere seaparo sa mogweba-ka-mmele.” O ile a ya go lesogana leo, a le swara, a le atla gomme a le botša dilo tšeo di ilego tša le tsošetša dikganyogo tše di gobogilego. Lesogana leo ga se la ka la gana dikganyogo tšeo, ka go re’alo la robala le yena. Le ge le be le sa ikemišetša go dira sebe, le ile la se dira. Ke moka la swanelwa ke go lebeletšana le ditlamorago tše bohloko. Ge nkabe le ile la lemoga kotsi e sa le pele, nkabe le ile la sepelela kgole le mosadi yoo!—Diema 7:6-27.

⁹ Go swana le lesogana leo, le rena re ka dira diphetho tša bošilo ka baka la go se lemoge dikotsi. Ka mohlala, bošego mananeo a mangwe a thelebišene a bontšha boitshwaro bjo bo gobogilego, ka gona go ka ba kotsi go kgotlakgotla remouto e le feela gore re bone gore go bapala eng thelebišeneng. Le gona go ka ba kotsi go tsena mekerong e mengwe ya Inthanete le ge re sa tsebe gore e na le eng, gotee le go diriša mekero ya poledišano Inthaneteng goba go tsena Diwepesaeteng tšeo di nago le dipapatšo tše di gobogilego tšeo di nyakago re bogela diswantšho tša batho ba sa aparago. Maemong a, seo re se bogelago se ka re tsošetša dikganyogo tše di gobogilego, gomme sa dira gore re feleletše re sa kwe Jehofa.

10. Ke ka baka la’ng go bapala ka lerato go le kotsi? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁰ Le gona Beibele e re botša kamoo banna le basadi ba swanetšego go swarana ka  gona. (Bala 1 Timotheo 5:2.) Bakriste ba bontšhana dipontšho tša lerato le balekane ba bona ba lenyalo feela goba motho yo mongwe yo ba nyakago go nyalana le yena. Ga ba bapale ka lerato le batho ba bangwe. Ba bangwe ba ka nagana gore go bapala ka lerato le motho yo mongwe, e ka ba ka go bapadiša mmele ka tsela e itšego, go itshwara ka tsela e itšego goba go ponyetšana mahlo, ga go kotsi ge feela ba sa kgomane. Eupša ge batho ba babedi ba bapala ka lerato, ba ka thoma go nagana ka dilo tše di gobogilego, gomme ba feleletša ba itshwara ka tsela e gobogilego. Seo se kile sa direga, le gona se ka direga gape.

11. Re ithuta thuto efe mohlaleng wa Josefa?

¹¹ Josefa ke mohlala o mobotse go rena. Mosadi wa Potifara o ile a leka go goketša Josefa gore a robale le yena. Josefa o ile a gana, eupša a mo phegelela. Letšatši le letšatši o be a kgopela Josefa “gore a fetše nako a na le yena.” (Genesi 39:7, 8, 10) Seithuti se sengwe sa Beibele se hlalositše gore mosadi wa Potifara o be a ipoditše gore ge a ka ba noši le Josefa, Josefa o be a tla mo kganyoga. Josefa o be a feditše le pelo gore a ka se arabele dipontšhong tša lerato tša mosadi yoo, gomme ga se a ka a bapala ka lerato le mosadi yoo. Ka go re’alo, ga se a ka a dumelela dikganyogo tše di fošagetšego di mela ka pelong ya gagwe. Le gona ge mosadi yoo a be a kakatlela Josefa ka seaparo sa gagwe gomme a leka go mo gapeletša gore a robale le yena, gateetee Josefa o ile “a tlogela seaparo sa gagwe ka seatleng sa mosadi yoo gomme a tšhabela ka ntle.”—Genesi 39:12.

12. Re tseba bjang gore seo re se lebelelago se ka kgoma dipelo tša rena?

¹² Jesu o lemošitše gore seo re se lebelelago se ka kgoma dipelo tša rena gomme sa tsoša dikganyogo tše di gobogilego. O itše: “Yo mongwe le yo mongwe yo a tšwelago pele a lebeletše mosadi e le gore a mo kganyoge o šetše a hlotlotše le yena pelong ya gagwe.” (Mateo 5:28) Se se ile sa diragalela Kgoši Dafida. ‘Ge a be a le tlhakeng ya ntlo o ile a bona mosadi a hlapa,’ eupša a se ke a kgaotša go mo lebelela le go nagana ka yena. (2 Samuele 11:2) Gaešita le ge mosadi yoo a be a nyetšwe, Dafida o ile a thoma go mo kganyoga gomme a robala le yena.

13. Ke ka baka la’ng re swanetše go dira “kgwerano” le mahlo a rena, gona re dira seo bjang?

¹³ Ge e ba re nyaka go gana dikgopolo tše di gobogilego, re swanetše go ekiša mohlala wa Jobo. O itše: “Ke dirile kgwerano le mahlo a ka.” (Jobo 31:1, 7, 9) Go swana le Jobo, re ka dira phetho ya go se tsoge re naganne ka tsela e gobogilego ka motho yo a itšego yo re mo lebeletšego. Le gona ge re ka bona seswantšho se se gobogilego khomphutheng, leswaong la papatšo, makasineng goba lefelong le ge e le lefe, re swanetše go lebelela thoko ka yona nako yeo.

14. Re swanetše go dira’ng gore re dule re hlwekile?

¹⁴ Ge o nagana ka seo re se ahlaahlilego, o ka lemoga gore o swanetše go šoma kutšwanyana go lwantšha dikgopolo tše di gobogilego. Ge e ba o swanetše go dira diphetogo, thoma gona bjale! Ge o ekwa seo Jehofa a se bolelago, o ka gana boitshwaro bjo bo gobogilego bja thobalano gomme wa dula o hlwekile.—Bala Jakobo 1:21-25.

15. Ge e ba re thatafalelwa ke go lwantšha dikgopolo tše di gobogilego, ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kgopele thušo?

¹⁵ Ge e ba o thatafalelwa ke go lwantšha dikganyogo tše di gobogilego, boledišana le motho yo a itšego ka phuthegong yoo a hlanketšego Jehofa ka nako e telele le yoo a ka go neago keletšo e botse yeo e tšwago ka  Lentšung la Modimo. Go ka fo se be bonolo go botša motho yo mongwe ka bothata bja gago, eupša go bohlokwa gore o kgopele thušo. (Diema 18:1; Baheberu 3:12, 13) Bakriste bao ba godilego tsebong ba ka go thuša go lemoga diphetogo tšeo o swanetšego go di dira. Ke moka dira diphetogo tšeo e le gore Jehofa e dule e le Mogwera wa gago.

16, 17. (a) Bagolo ba ka thuša bjang bao ba thatafalelwago ke go lwantšha dikganyogo tše di gobogilego? Nea mohlala. (b) Ke ka baka la’ng bao ba bogelago dibidio le diswantšho tša batho bao ba sa aparago ba swanetše go kgopela thušo kapelapela?

¹⁶ Bagolo ba phuthego ke bona ba swanelegago kudu go re thuša. (Bala Jakobo 5:13-15.) Lesogana le lengwe kua Brazil le ile la fetša nywaga e mentši le thatafalelwa ke go lwantšha dikganyogo tše di fošagetšego. Le re: “Ke be ke tseba gore dilo tšeo ke di naganago di be di nyamiša Jehofa, eupša ke be ke lewa ke dihlong tša go botša ba bangwe maikwelo a ka.” Mogolo yo mongwe o ile a lemoga gore lesogana le le hloka thušo gomme a le kgothaletša gore le kgopele thušo go bagolo. Lesogana leo le re: “Ke ile ka makatšwa ke botho bjoo bagolo ba ilego ba mpontšha bjona, ba mpontšha botho kudu le go nkwešiša kudu go feta kamoo ke bego ke letetše ka gona. Ba ile ba theetša mathata a ka ka kelohloko. Ba ile ba diriša Beibele go nkgonthišetša gore Jehofa o a nthata, gomme ba rapela le nna. Seo se ile sa nnolofaletša go amogela keletšo ya Mangwalo yeo ba ilego ba nnea yona.” Ka morago ga gore lesogana le le matlafatše tswalano ya lona le Jehofa le itše: “Ga bjale ke lemoga bohlokwa bja go tsoma thušo go e na le go leka go ikimetša ka morwalo.”

¹⁷ Ge e ba o tlwaetše go bogela dibidio le diswantšho tša batho bao ba sa aparago, o swanetše go kgopela thušo kapelapela. Ge o sa kgopele thušo kapela, ke moo o bago kotsing e kgolo ya go wela boitshwarong bjo bo gobogilego bja thobalano. Ge o ka wela, o tla kweša ba bangwe bohloko e bile o ka dira gore batho ba bolele gampe ka leina la Jehofa. Ba bantši ba kgopetše thušo go bagolo gomme ba amogela keletšo ya bona e le gore ba kgahliše Jehofa le go dula ka phuthegong ya Bokriste.—Psalme 141:5; Baheberu 12:5, 6; Jakobo 1:15.

18. O ikemišeditše go dira’ng?

¹⁸ Lefase la Sathane le bola le go feta boitshwarong. Eupša bahlanka ba Jehofa ba šoma ka thata go boloka menagano ya bona e sekile le go dula ba hlwekile. Jehofa o ikgantšha kudu ka Bakriste ba. Anke re duleng re le kgauswi le Jehofa gomme re latele keletšo yeo re e hwetšago ka Lentšung la gagwe le ka phuthegong ya Bokriste. Ge re dira bjalo, re tlo thaba gomme ra ba le matswalo a hlwekilego. (Psalme 119:5, 6) Le gona nakong e tlago, ge Sathane a tla ba a fedišitšwe, re tlo phela ka mo go sa felego lefaseng le lefsa la Modimo le le hlwekilego.